Prvega avgusta se je poslovil portal www.hitrikrog.si, zamenjal ga je blog www.miranalisic.com, kjer boste lahko spremljali njegove poglede na svet (od blizu in daleč)

Zakaj Davosa nikdar ne bo na Bledu

Davos, Drnovšek in pogum

Na poti v St. Moritz, 22.01.2015

Te dni veliko poslušam o vizijah, pogumu, ciljih in idejah. Ko si ponavljam te samostalnike, nikakor v njih ne najdem nič slovenskega. Pogumni in vsi, ki imajo želje, cilje, vizije in ideje zapuščajo Slovenijo. Naj gre za umetnike, inženirje, avanturiste, podjetnike in športnike... Ostajajo le politiki. Najslabši izmed vseh stebrov družbe. Ostajajo tudi mečkači, lenuhi, vsi, ki se bojijo sprememb, ki nimajo dovolj poguma, da bi tvegali in nekje začeli znova. Nekje, kjer bi njihove ideje in vrednote mnogo bolj cenili. V Davosu te dni razpravljajo o problemih zapletenega sveta. Politično, gospodarsko, voditeljsko. Politiki so očitno zgubili kompas, ne morejo več upravljati zapletenih razmerij, finančna moč nevidnega kapitala, ki je globalen, ogroža ustaljen svetovni red in njegovo vodenje. Zbegani so tudi največji, najbolj vplivni in najbolj močni politiki na svetu. Prav zaradi tega je Davos očitno zdaj bolj potreben, kot kdajkoli prej. Če ne bi bilo vizije, poguma in ciljev enega moža, tudi Davosa nikdar ne bi bilo. In če Švica ne bi poosebljala teh vrednost, tega srečanja ne bi bilo v Davosu.

Davos, Drnovšek in pogum

V Davosu poteka že 45. svetovni gospodarski forum. WEF je ustanovil profesor in finančnik Klaus Schwab. Nemec leta 1971 ni vedel, kako bo pokril stroške razprave o gospodarskih problemih v razkošnem švicarskem zimovališču Davos, po pomoč se je obrnil na Evropsko skupnost v Bruslju, skrbela ga je majhna udeležba in skromno zanimanje za njegovo idejo. Danes je WEF ustanova, ki ima vek kot 250 milijonov švicarskih frankov letnega prometa, veliko zaposlenih in razkošne upravne prostore ob Ženevskem jezeru. Gospod Schwab ima nekje zapisane mobilne telefonske številke večine svetovnih politikov, gospodarstvenikov in mnenjskih voditeljev. Letališča okrog Züricha so polna, saj je na njih te dni parkiranih več kot 100 zasebnih reaktivnih letal, članarina, ki so jo pri WEF lani dvignili kar za 20 odstotkov, zdaj znaša za podjetja že krepkih 600 tisoč frankov letno, skoraj nikogar ni prepričala v to, da bi se odpovedal članstvu v tej neformalni družbi, kot jo poslovneži in politiki radi imenujejo. Slovencev v tej družbi ni veliko. Vprašanje, če je sploh kdo. Tako velika članarina za državna in poldržavna podjetja verjetno v napetem slovenskem ozračju ni sprejemljiva, zasebnih podjetij tega formata v Sloveniji ni, politiki pa so že zdavnaj sami sebi dovolj, domnevno rešujejo slovensko državo, Davos jih sploh ne zanima. Roko na srce, tam tudi ne bi imeli kaj početi. Če je slučajno kdo tudi prišel med dvorane kongresnega centra v Davos, ga tu nihče ne omenja. Janez Drnovšek je bil reden gost srečanj v Davosu. Zanimala ga je svetovna politika, urejanje zapletenih svetovnih razmerij, govoril je veliko tujih jezikov, imel je mnenje, izkušnje, vizije... Skratka, bil je eakopraven sogovornik večine, ki prihaja v Davos. Slovenija je tudi zaradi politikov, kot je bil Janez Drnovšek, kazala svojo zainteresiranost za odmevnejši položaj v svetu, za neko svojo pot, za iskanje rešitev, ki bi koristile Sloveniji in morda pomagale še komu. Žalostno je, da je bil tudi Janez Drnovšek ujetnik slovenske politike. Iz Davosa se je vračal med Marjane in Janeze Podobnike, Janeze Janše, Gregorje Golobiče, Borute Pahorje... In se verjetno vedno bolj čudil, kakšno okolje ga vedno znova pričaka na Gregorčičevi ulici v Ljubljani.

Dobrih deset let po tem, ko je Janez Drnovšek nehal obiskovati Davos, je Slovenija še mnogo bolj oddaljena od centrov svetovnega dogajanja, bodisi političnega, gospodarskega ali kulturnega. Po internetu je moč ves čas slediti anketam in blogom, ki Ljubljano opevajo kot najlepše mesto na tej ali oni lestvici, a gre le za fasado, za katero ni prav veliko vsebine. Zoran Janković rad ponavlja, da upravlja najlepše mesto na svetu, čeprav ga zdaj že dolgo nisem slišal vzklikati kaj takšnega, saj Ljubljana, ko se odmaknete od prve vrste strogega centra, še zdaleč ni tako lepa in urejena, kot bi si želeli. Ljubljana je tudi Rakova jelša, pa Rudnik, območje okrog Dolgega mosta, Tomačevo, BS3 in Spodnja Šiška... In v teh delih bo treba še veliko milijonov evrov in idej, da bo Ljubljana podobna Dunaju, Zürichu, Stockholmu ali Melbournu. Zoran Janković je Ljubljano nedvomno premaknil z mrtve točke, zdaj pa je prišel čas, ko Ljubljana potrebuje nove vizije. Drugačne. Za 21. stoletje. In zapora Slovenske ceste to vsekakor ni. Pred tedni sem od Bad Kleinkirchheima do Ljubljane poeljal nekega tujca, ki dobro pozna Ljubljano, zgrožen je bil nad idejo zapore Slovenske ceste. To je za Ljubljano povsem nepotrebna prometna ovira, je trdil. In res je tako. A kaj, ko se srbsko trmasti župan v Ljubljani nikdar ne pusti prepričati - tudi takrat, ko nima prav. Zapora Slovenske, če sploh, je pogojno možna le ob tem, če bi pod njo med Aškrčevo in Ajdovščino zgradili predor. Ideja je v Ljubljani stara že 40 let. A vedno je mestu zmanjkalo nekaj sto milijonov evrov in predvsem poguma.

Pogum je ta, ki vodi ljudi in narode naprej. Švicarji so pred nekaj dnevi odstopili od določenega tečaja z evrom. Kupovanje stotin milijard evrov je postalo za Švicarsko narodno banko nevzdržno, dolgoročno pa tudi neperspektivno in nevarno. Thomas Jordan, predsednik te ustanove, je storil pogumno in državotvorno dejanje, so bili enotni švicarski mediji. Dolgoročno bo to tveganje Švici le koristilo oziroma jo obvarovalo večjih in nevarnih tveganj, ki jih prinaša negotovo igranje z evrom. Zdaj se morajo zarai franka, ki je dražji od evra spopadati z upadom izvoza, pa tveganim časom za turistično industrijo, saj je postala Švica verjetno brez primere najdražja država na svetu. A Švicarji se bodo znašli. Predvsem se bodo prilagodili, tvegali in, kot ponavadi v zgodovini, zmagali. Tudi Klaus Schwab je bil pogumen, ko je začel zbirati politike in gospodarstvenike v Davosu. Imel je vizijo, cilj, pa tudi voljo, moč in pogum. 

V Sloveniji ni te dni ne vizij ne ciljev, še manj je volje in poguma. Ostala je le moč posameznikov, ki so jo pripravljeni uveljavljati do te mere, da bodo na račun skupnosti uničili vse, kar je dobrega in se lahko pohvali s temi vrednotami, ki jih omenjam zgoraj. Te dni bo v St. Moritzu smučala tudi Tina Maze. Njen koncept ne sodi v slovenskega. Zaradi tega ima tudi toliko težav v tej družbi. Neodvisno od njenega menjajočega se razpoloženja in trme tudi takrat, ko to res ni potrebno in ji lahko le škoduje, je Tina Maze osredotočena na svoje početje. Verjame v svoje uspehe, zanje žrtvuje vse, ima načrte, vizije, pogum in je za svoj uspeh pripravljena trdo delati. Sledi svojim ciljem na svoj način. In zmaguje. Med najboljšimi na svetu. 

Pravijo, da ima vsaka medalja dve strani. In da je vse relativno. Trdim pa, da je nekje tudi prava resnica. Resnica o napakah, resnica o vsem tem, o čemer v Sloveniji le molčijo ali pa kažejo s prstom na druge. Za uspeh, vizijo, pogum in napredek je potrebna samoreflekcija, samokritika in vera v resnico. Tudi takrat, ko ta boli. Ko se spomnim osamosvojitvenega časa, je na obrobju ves čas tlelo polno te energije, ki naj bi med Slovence prinesla ideje, vizije, pogum, cilje in s tem tudi povsem drugačno družbo. Tako, kot je švicarska. Ob tem so Slovenci pozabili, da so se že takrat začele oblikovati skupine, ki so se združevale okrog političnih in svetovnonazorskih skupin in organizacij, s pomočjo katerih so začele pohod na plenjenje in moralno uničenje tega, čemur danes rečemo Slovenija. In Janez Drnovšek je, morda zgrožen nad tem, kar se mu dogaja pred očmi, vse pogosteje bežal v Davos. Žal je umrl prezgodaj, morda bi sicer našel moč, ideje, vizijo in cilje, ki bi Slovenijo spet približale tej družbi, ki o težavah tega sveta razpravlja v Davosu. Tako pa lahko le čakamo, da Sloveniji slučajno, kot kak anti Cerar ali anti Janša pot prekriža spet kak Janez Drnovšek.

Miran vozi

Še so lepe limuzine

BMW 435i GrandCoupe

Foto: Miran Ališič

Še so lepe limuzine - BMW 435i GrandCoupe

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2015
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober