Švicarska javna televizija po referendumu ostaja

Kljub veliki zmagi bodo varčevali

Na poti v Ženevo, 05.03.2018

Zanimivo je bilo opazovati, koliko odmeva je imel referendum o ukinitvi javne televizje v Švici po vsej Evropi. V Sloveniji so se mnogi spraševali, kaj bi pozitivni izid referenduma pomenil za slovensko javno RTV, enako zaskrbljeni so bili v Nemčiji, kjer so pripravili celo debatne oddaje o tej temi. Kdor živi v Švici in je kampanjo spremljal od blizu, mu je bilo pravzparav od vsega začetka jasno, da referendum nima nikakršne možnosti za uspeh. Mnogo bolj pomembno je bilo nekaj drugega in s tem je tudi referendum dobil svojo pravo težo - namreč vprašanje o ustreznosti organiziranosti javnega medija, o tem, koliko naj davkoplačevalce stane in kakšna naj bo njegova funkcija v prihodnjem, vse bolj spremenjenem medijskem svetu okrog nas. Če je bil to cilj, potem so pobudniki referenduma uspeli. Debata je bila ostra, polemična, zajela je zelo širok del družbe in prinesla je tudi že prve učinke.

To je bila za Švico neverjetno dolga referendumska kampanja, saj se je začela že lani zgodaj jeseni, kar je za odločanje o obstoju javne radiotelevizije vsekakor dolgo obdobje. Zakaj je bilo obdobje tako dolgo? Morda zaradi tega, ker je bila tema za mnoge močno čustvena, še bolj pa verjetno zaradi tega, ker se sprva nihče o tem vprašanju ni resneje spraševal. Šele prve javnomnenjske raziskave nekje v zadnjih mesecih minulega leta, so ljudji predramile. Podpora ukinitvi je bila nevarno blizu polovice. Zadnji meseci pa so ob vključitvi širšega dela civilne družbe in politike pokazali, da predlog teh, ki so želeli ukiniti RTV prispevek, ni imel nobenih možnosti za uspeh, zavrnitev je bila očitna, več kot dvetretjinska.

Bolj pomembno je, da so v Švici s tem sprožili debato o ustrezni organiziranosti javnega medijskega servisa. Švica je bolgata država, ki ima zelo posebno federalno ureditev, neposredno demokracijo in poleg tega še štiri jezike. Noben izmed njih, če izvzamemo marginalno retoromanščino, ni švicarski, pač pa pripada večji skupnosti v sosedstvu, Italiji, Nemčiji ali Franciji. To daje javnemu medijskemu servisu v Švici še poseben pomen. Kajti veliko prebivalcev vsakega izmed treh delov Švice svoje medijske potrebe po zabavi in športu uresničuje skozi mogočne medijske sisteme sosednjih držav, ki oddajajo svoj program v njihovih materinih jezikih. Tega dejstva pri švicarski občutljivosti do lastnega javnega servisa prav tako ne smemo zanemariti. Zdaj pa bolj konkretno. Švicarski javni medij SRG je seveda, kot mnogi takšni sistemi v Evropi, razkošen medij. Na voljo ima 1,4 milijarde frankov (1,2 milijona evrov) letno, generalni direktor SRG, ki po dolgih letih spet prihaja iz francoske Švice, pa je kmalu po izidu referenduma napovedal varčevalni program v višini 100 milijonov frankov letno. To je skorajda ves letni proračun slovenske javne RTV. Sodelavci in novinarji na SRG imajo zelo dobre plače, odlične pogoje dela, zagotovljeno mamljivo socialno in pokojninsko varnost, skratka, delati na javni RTV v Švici je še vedno, ko govorimo o medijih, za mnoge povprečno nadarjene in ne preveč stresnega dela željne ljudi velik finančni in delovni privilegij. Pomembno se mi zdi poudariti, da sme javna televizija SRG priozvajati izključno radijski in televizijski program, na internetu pa lahko razširja in promovira samo te svoje vsebine, skratka prepovedano ji je ustvarjati internetni časopis, kakršen je recimo v Sloveniji MMC. To področje je v Švici rezervirano za zasebne medije, kar se zdi večini tudi prav. Ob tem bodo v Švici verjetno kmalu zvišali odstotek prispevka, ki ga razdelijo med lokalne radijske in televizijske postaje s sedanjih šestih na verjetno deset odstotkov prispevka. Ob tem je pristojna ministrica za medije Doris Leuthard že pred to referendumsko kampanjo napovedala leta 2019 znižanje prispevka s sedanjih 440 frankov (380 EUR) na 365 (320) frankov letno, številko je pospremila s kampanjo "en frank za vsak dan v letu". Ob tem bodo primankljaj zapolnili s tem, ko bodo prispevek morala plačevati tudi vsa švicarska podjetja glede na njihov promet, skupina malih podjetij s prometom do pol milijona frankov pa bo tega davka povsem oproščena. Pri največjih podjetjih z več kot milijardo frankov prometa bo prispevek znašal okrog 35 tisoč frankov letno.

Kaj torej švicarski referendum in njegova zavrnitev sporočata Slovencem in njihovi javni RTV? Najprej olajšanje, da je javni RTV za demokratičnost družbe zelo pomembna ustanova. Ob tem pa tudi to, da ne sme postati sam sebi namen, kar vse preveč pogosto opažamo tudi v primeru slovenske javne RTV. Majhne družbe in trgi, kot je slovenski, ki s težavo omogočajo pluralnost in številčnost ter visoko kvaliteto zasebnih medijev in zaradi tega tak javni medijski servis potrebujejo še mnogo bolj kot večje države, kejr lahko trg to regulira mnogo uspešneje. Če pogledamo v strukturo švicarske in slovenske javne RTV lahko ugotovimo, da si lahko Švicarji privoščijo veliko več, saj za svoje delo zberejo skorajda 15-krat toliko denarja kot Slovenci. Ob tem bode v oči količina zaposlenih. Ves švicarski sistem zaposluje 5.500 ljudi, medtem ko jih je v slovenskem javnem servisu več kot 2.000. Pri 15-krat več prihodkih imajo le 2,5 krat več zaposlenih. V nobenem primeru Švicarji za delovanje sistema ne porabijo več kot polovice vsega proračuna za plače zaposlenih. Ta delež se giblje pri njih pri največ 35 odstotkih. Slovenski javni sistem bi moral tak program ustvarjati torej s 500 zaposlenimi, ki bi jih lahko plačal tudi mnogo bolje, kot je to sedaj. V tem primeru bi jim ostalo za produkcijo programa tudi mnogo več denarja. Naj pojasnim na primeru iz športa. Švicarska javna televizija za športne pravice vsako leto plača približno 55 milijonov frankov (48 mio. EUR), slovenska pa ima za to na voljo morda vsega 3 ali 4 milijone EUR. In še bi lahko našteval...

Iz napisanega sledi, da še mnogo bolj kot Švicarji predvsem Slovenci potrebujejo javno razpravo in ukrepanje, ko gre za prihodnost javnega medijskega servisa. V Sloveniji bi moral postati kadrovsko mnogo manjši in s tem mnogo bolj prožen in učinkovit, vsekakor bi moral postati gospodarska družba posebnega pomena in ne del togega sistema javnih uslužbencev v najslabšem pomenu te besede, neposredno za program bi morali na RTV izdvajati mnogo večji odstotek svojih prihodkov, mnogo bolje in bolj pravično bi morali urediti področje reklamiranja na javni RTV in ga še bolj omejiti ter s tem omogočiti boljše razmerje med poslovanjem zasebnih in javnih medijev, veljalo bi razmisliti o delitvi tega denarja tudi med regionalne nekomercialne radijske in TV postaje, kot je to urejeno v Švici, vsekakor pa bi morali tudi v Sloveniji javni medijski ustanovi prepovedati izdajati internetni novičarski portal. Ta medijski segment naj po švicarskem vzoru prevzame prosti trg.

V senci tega referenduma je bil v Švici v nedeljo še eden - pobiranje zveznega davka in davka na dodano vrednost med leti 2021 in 2035 - kjer so volilci prav tako z veliko večino, kar 84% potrdili potrebo po zbiranju teh davkov. Skratka, Švicarji so se dvakrat v nedeljo z veliko večino odločili za to, da mora država za svoj obstoj in blagostanje v družbi pač pobirati davke in pristojbine. Vedno znova se sprašujem, kakšen rezultat bi imela enaka referenduma v Sloveniji? V svojem optimizmu verjamem, da podobnega, a mnogo tega, kar opazujem zadnje čase v slovenski družbi, me opozarja na to, da so se mnogi Slovenci očitno od uporabe zdrave pameti že kar močno oddaljili.

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2018
    Marec
    Februar
2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober