Prvega avgusta se je poslovil portal www.hitrikrog.si, zamenjal ga je blog www.miranalisic.com, kjer boste lahko spremljali njegove poglede na svet (od blizu in daleč)

Kmečka ohcet in Sechseläuten

Kaj, ko bi v Ljubljani oživili cehe?

Na poti v Stuttgart, 15.04.2015

Sredi aprila v Zürichu na velikem trgu pred opero razstrelijo snežaka. To počno že zelo dolgo, več kot 100 let, tradicija povorke mnogih mestnih cehov pa obstaja še mnogo dlje. Običaj je povezan z enakonočjem in koncem zime, ki jo prežene pomlad, s tem dogodek ni mnogo drugačen od slovenskega, pa tudi švicarskega pustnega časa, ki je tudi v Švici in Nemčiji zelo razširjen. V Ljubljani kakšnega tako izoblikovanega in starega mestnega običaja, ki bi bil v mestu povrh vsega še praznik, ni, spominjam se le Kmečke ohceti, ki je nekaj desetletij oživljala ljubljansko mestno jedro ob koncu junija, torej v času, ko je pomlad prepustila prostor poletju. Dolge mestne tradicije obred ni imel, bil je poskus, kako slovensko narodno podobo predstaviti turistom z vsega sveta, ki se želijo v slovenski narodni noši in ob Avsenikih pač poročiti. Poceni trik, ki ga Ljubljana očitno ni sprejela za podobo gradnje svoje identitete. Kaj pa skoraj tisočletje, ki ga Ljubljana že nosi s seboj kot urbana celota - mesto? Res ni v Ljubljani ničesar, kar bi združevalo ljudi na tak način, kot v Zürichu ljudi združujejo cehi in njihov pomen za razvoj modernega in sodobnega Züricha? Z vsemi tujci in priseljenci zadnjih desetletij vred.

Kaj, ko bi v Ljubljani oživili cehe?

Točno ob šestih popoldne konjeniki zakurijo slamo, ogenj se v nekaj minutah razširi do snežaka, ki mu eksplodira glava. S tem je v Zürichu konec zime, začenja se pomlad. V sprevodu züriških cehov sodeluje okrog 3500 članov cehov, sprevod in kurjenje böögga (snežaka) jih pride gledat več kot deset tisoč.

Zürich nima mogočnih trgov. Še največji med njimi je trg ob jezeru Sechseläutenplatz, ki bi mu lahko na kratko rekli kar trg pred opero. Zadnja leta so ga obnavljali, znan je postal po tem, da je pod njim zgrajena razkošna in moderna parkirna hiša, še bolj pa po tem, da so za tlakovanje trga s posebnim kamnom zapravili skoraj dvajset milijonov frankov. Težko izgovorljivo nemško ime pa ima trg zaradi zanimivega in časovno zelo odmaknjenega dogodka. Mestni svet je v Zürichu 11. marca leta 1525 odločil, da bodo ob koncu marca, natančno ob enakonočju, z manjšega obeh zvonikov mogočne cerkve Grossmünster z zvonjenjem ob šestih popoldne oznanili začetek poletnega delavnika - zimski se je zaključeval namreč ob petih popoldne. Sechse pomeni po nemško ob šestih in Läuten je v nemščini zvonenje. Nekaj malega manj kot pol tisočletja kasneje je v Zürichu sechseläuten zelo živahna reč. V ponedeljek, ponavadi sredi aprila, je torej mestni praznik, ki mu na kratko v Zürichu rečejo kurjenje snežaka ali slovo od zime. Uradi in podjetja so zaprta, mestno procesijo in vrhunec spektakla na trgu spremlja več kot deset tisoč ljudi, ob praznovanju jih sodeluje skoraj pet tisoč. Kar 25 züriških cehov sodeluje v povorki skozi mesto, oblečeni so v kostume, noše in uniforme, več kot 350 konj je v povorki, kjer vlečejo okrog 50 okrašenih ali posebej za to predstavo izdelanih vozov...

Ko sem bil otrok, je bila stara Ljubljana, prevdsem pozimi in zvečer mračna in slabo osvetljena. Ozke uličice, ki so povezovale Mestni in Stari Trg z obrežjem Ljubljanice so spominjale na srednji vek. Ko si hodil po njih, si dobil občutek, da si se vrnil v čas, ko so v Ljubljani prav tako domovali cehi. Ključavničarji, mesarji, ribiči, trgovci s splavi, čevljarji in mnogi drugi. Po cehih in spominu nanje so bile in so še imenovane te male, ozke in temačne uličice. Težko je, brez veliko iznajdljivosti in vloženega časa najti izčrpne medijske in internetne podatke o ljubljanskih cehih. O njihovem življenju, številu, razvoju in zatonu. Mnogo več je dokumentov, ki so v nemščini in celo gotici, zanimivo pa je, kako je na Kranjskem ugasnila tradicija, ki v Zürichu živi že stoletja. Polovica züriških cehov je bila ustanovljena leta 1336, ostali v drugi polovici 19. stoletja, zadnji, petindvajseti pa šele leta 1980. Nisem našel podatka, kdaj je bil ustanovljen prvi in zadnji slovenski ceh. Če so starejši cehi v Zürichu predstavljali obrtne skupnosti, novejši predstavljajo mestne četrti. Vsak ceh ima svojo mogočno hišo ali palačo v starem mestnem jedru Züricha, ponosen je na svoj grb in zastavo, večina ima tudi svoj lokal, člani posameznih cehov pa so ugledni meščani, ki so se izkazali v gospodarstvu, politiki, kulturi, znanosti... Procesijo spremlja desettisočglava množica meščanov in turistov, cehovski predstavniki pa med povorko dobivajo rože in poljube, ki jih razdajajo predvsem dekleta in ženske. V povorki je vedno tudi mnogo uglednih politikov; letos je bila med njimi züriška mestna predsednica (švicarska mesta nimajo županov) Corine Mauch, prinz Michael von Liechtenstein, komandant Švicarske garde Cristoph Graf, predsednik svetovno zelo cenjene züriške univerze ETH Lino Guzzella, član švicarskega zveznega predsedstva Uli Maurer, tudi ameriška veleposlanica v Bernu Suzi LeVine je prišla kot posebna gostja v cehovsko povorko.

Vrhunec pomladno toplega in sončnega prazničnega popoldneva je bil na trgu Sechseläutenplatz. Snežak iz blaga je stal na ogrodju iz lesa in dračja mogočno nad trgom. Ko so vznožje piramide točno ob šestih popoldne konjeniki z baklami zažgali, je tokrat grmada gorela dobrih dvajset minut. Ko eksplodira snežakova glava, je zime konec, dolžina gorenja do ekplozije pa oznanja lepše ali slabše vreme v prihajajočem poletju. Dlje, ko je treba čakati na eksplozijo böögga (snežaka), bolj kislo bo poletje. Če je povprečen čas zadnjih let dobrih 12 minut, rekord pa krajši od petih minut, potem bo letošnje poletno vreme bolj kislo. In zakaj pišem vse to?

V Ljubljani pogrešam običaje. Stoletne običaje, s katerimi bi ljudje živeli še danes. Tudi Ljubljana je imela svoje cehe. Tudi Ljubljana ima veliko palač in stavb, ki bi še danes lahko predstavljale te cehe. Tudi v Ljubljani bi lahko ugledni meščani, tradicionalne mestne družine skrbele za razvoj družbene elite mesta. Razmišljam, pa mi ne pade na misel niti ena podobna obredna slovesnost, ki bi jo Ljubljana ohranila in razvila ter prilagodila modernemu času v zadnjih stoletjih. Kmečka ohcet je edina, ki se je spomnim. Gre za turistično idejo nekdanje socialistične družbe, ki je sredi šestdesetih let želela idejo tradicionalne kmečke slovenske poroke predstaviti takšnega spektakla željnim zaročencem z vsega sveta, ki so se prišli ob začetku poletja poročit v Ljubljano. Kar precej negodovanja sem opazil zadnja leta, da takšen vaški in podeželski spektakel ne sodi v urbano in moderno Ljubljano. Morda je to res. A kaj, ko Ljubljana nima skoraj nič drugega, kar bi gojila desetletja ali stoletja svoje zgodovine. Urban in moderen Zürich, kjer so Google, FIFA, pomembno evropsko letalsko vozlišče Kloten ter še na stotine sodobnih in tehnološko vrhunskih podjetij, ne čuti nikakršnega sramu do svoje cehovske zgodovine in že stoletja ponosno živi s svojimi običaji. Pomenljiv je zapis avtorice Nathalie Avanzino v dnevniku Neue Zürcher Zeitung: "V prvih vrstah ob procesiji so na ulicah mnogi züriški navdušenci poznali vsaj enega ali več uglednih članov posameznega ceha, v bolj oddaljenih vrstah od procesije pa je bilo videti tudi prebivalce drugega Züricha. Najstnike iz züriških obrobnih naselij, ki so bili oblečeni v do zadnjega detalja urejeno skrbno dizajnersko garderobo in z modernimi frizurami ter mnoge družine, ki niso govorile ravno brezhibne nemščine. Njihovi otroci verjetno nikdar ne bodo mogli enakopravno stopati v povorki kakšnega ceha, a kljub temu so vsi navdušeno s züriško elito stavili in ugibali, koliko časa bo letos gorel böögg. Mnogi so se s svojimi smartphoni fotografirali ob barvno razkošno oblečenih cehovskih veljakih in ob tem iskali odgovore na vprašanja, ki si jih vsi, ki niso del uglednega züriškega cehovstva, ob takem prazniku pač postavljajo?"

Naj obračamo, kakor želimo, a vsaka skupnost potrebuje svoje identifikacijske elemente. Tudi Ljubljana lahko najde svojo osebno izkaznico le v svoji preteklosti. Za začetek bi bilo morda dobro, če bi izvoljeni predstavniki ljudstva v mestu vsaj svoje meščane nekoliko bolj temeljito povezali s njihovimi koreninami in preteklostjo. In iz njih iskali skupna jedra za prihodnost. Toda Zürich je bil vedno sam in svoj. Glavno mesto kantona, ki je že skoraj sedemsto let del švicarske konfederacije. Ljubljana pa je bila nekoč Laibach, glavno mesto dežele Kranjske; mesto, ki je bilo stoletja nemško in slovensko, kjer so cehi pisali in verjetno tudi govorili dolgo časa bolj nemško, kot pa slovensko... Ljubljana je bila malce francoska, ko jo je Napoleon v začetku 19. stoletja postavil na čelo Ilirskih provinc, Ljubljana je bila slovanska, ko je postala glavno mesto banovine v balkanski Kraljevini po prvi svetovni vojni, potem italijanska, ko so jo fašisti okupirali, obdali z bodečo žico in ji nadeli ime Lubiana. Bila je tudi glavno mesto nove mini državice Socialistične republike Slovenije v veliki jugoslovanski federaciji, kjer so komunisti prevzeli vodilno vlogo edinega dovoljenega ceha. Je res prav, da se četrt stoletja po tem, ko je postala osrednje mesto majhne evropske državice med Alpami in Jadranom, Ljubljančani prerekajo le o tem, če v to glavno mestece sodi Kmečka ohcet ali ne? Vesel bi bil, če bi v Ljubljani bolj živahno in moderno čutil njenih skoraj tisoč let mestnega življenja. Če večina v Zürichu ve, zakaj se njihov največji trg imenuje Sechseläutenplatz, tradicijo imena pa ponosno vsako leto praznujejo, bi bilo dobro, da bi tudi večina Ljubljančanov bolj natančno vedela, predvsem pa tudi vsako leto s kakšnim pomenljivim dogodkom čutila, zakaj je njihov glavni mestni trg prav Kongresni.

Miran vozi

Kvadratura kroga

Audi S3 cabriolet

Foto: M.A.

Kvadratura kroga - Audi S3 cabriolet

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2015
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober