Prvega avgusta se je poslovil portal www.hitrikrog.si, zamenjal ga je blog www.miranalisic.com, kjer boste lahko spremljali njegove poglede na svet (od blizu in daleč)

Spoznanja iz Aten in Berlina

Padec Grčije in Nemčije, rešitev Evrope

Na poti s Krka, 01.07.2015

V sredo zvečer sem gledal še enega iz niza dokumentarcev, ki te dni nastajajo v Grčiji. Reporterji je nemška serija dokumentarcev na televiziji ARD, tokratna zgodba pa je poglobljeno pokazala rane posameznikov, ki so se znašli na robu preživetja in brez dostojanstva. Videli smo lahko, da ljudje ostajajo solidarni med seboj, da na otokih pomagajo celo beguncem, ki z gumijastimi čolni vsako noč uprizarjajo invazijo na peščene plaže... Gledali smo, kako grški izseljenci, tudi iz Nemčije, namensko prihajajo domov s tisočaki evrov v gotovini, ki jih namenjajo za zdravila in ostale pripomočke v dobrodelnih zdravstvenih domovih, med Slovenci tako priljubljene češnje so na tržnicah letos prodajali po evro in pol za kilogram, pa jih še vedno ni kupil skoraj nihče. Še lani so jih za dvojno ceno razgrabili, ob koncu tržnega dne pa je nastala gneča, saj so mnogi v vrečke in cekarje spravljali ostanke zelenjave in sadja s tal in stojnic. Ob teh posnetkih je težko ostati ravnodušen, prav je, da nas opozarjajo na brezupen grški vsakdan, še bolj nujno pa je, da takšnemu grškemu propadanju pomagamo narediti konec. Tudi s tem, da ustavimo Nemčijo. Če ne najde pravega zdravila, naj Angela Merkel neha pisati recepte.

Padec Grčije in Nemčije, rešitev Evrope

Razdejanje in obup, tako je bilo po obisku Angele Merkel v Atenah.

Ob že dolga leta trajajoči krizi v Grčiji se nisem oglašal. Preveč je že pisanja in govorjenja o tem na vseh koncih. Z Grčijo imam tudi malo izkušenj, ne poznam je dovolj dobro, da bi lahko modroval o Helenski republiki, spominjam pa se dveh reči, povezanih z Grčijo. Bilo je ob koncu osemdesetih, takrat sem bil turistični vodič, za novo leto sem nekajkrat turiste peljal tudi v Grčijo. Natančneje, v Atene. Spominjam se, da so ladijski uslužbenci turističnih ladij stavkali prav na silvestrovo. Mnogim turistom z vseh koncev sveta so s tem odrekli silvestrovanje na morju. Spominjam se, da pri tem, ko so udarili po turistih, ne pa po svoji oblasti, niso imeli nobenega razumevanja zanje. Niso se opravičili, kaj šele razmislili o tem, da so svojo jezo usmerili proti napačnim ljudem. Namreč proti tem, ki so jim prinašali devize (to je bil še čas grške drahme). Turisti so jezni in razočarani silvestrovali pač za mizami v hotelu, mnogi med njimi verjetno nikdar več niso šli v Grčijo. Vse, kar smo izvedeli kasneje o zapravljanju, razsipnosti javnega sektorja, eliti, ki ni plačala niti evra davkov, da ne naštevam naprej, samo potrjuje moj vtis. Morda res niso vsi, ki jim je danes težko in se borijo za preživetje, krivi za vse, kar se je dogajalo, a uživali so v tej dolgi razvratni veselici. Ta Grčija zdaj umira. Vprašanje je, kdo bo dal za sedmino. Nemčija očitno ne. Mrtvecu bo prisiljena odpisati le dolgove.

Drug spomin je mnogo bolj živ, občutno mlajši. Nekaj dni sem preživel v Atenah tudi med olimpijskimi igrami leta 2004. Najbolj mi je v spominu ostal grški nacionalizem. Tak brutalen, umazan... Na stadionih so vihrale le grške zastave, oglasili so se samo ob grških športnikih, ki so jim nekritično ploskali tudi takrat, ko so zamočili. Prav je, da ploskaš tudi, ko kdo naredi napako ali mu spodleti, a ni prav, da to počneš le takrat, ko nastopajo Grki. To so bile igre, ki nikomur niso ostale v prav lepem spominu, grozljivo propadanje drage in moderne infrastrukture po njih je le še en dokaz grškega odnosa do življenja, skupnosti, posojenega denarja...

Prebral sem, da je premier slovenske vlade Miro Cerar ob njenem bankrotu prvega julija Grčiji izrazil solidarnost in razumevanje. Ne, gospod Cerar, Grki si ne zaslužijo ne razumevanja ne solidarnosti. Cerarjev oče je bil spoštovan športnik v Jugoslaviji, njegova mati ugledna pravnica, kasneje je šla tudi v politiko. V tej Jugoslaviji njegovih staršev je bila, enakovredna Sloveniji, tudi Makedonija. Revna, a šarmantna republika, ki ji Grčija že dve desetletji preprečuje vstop v mednarodno skupnost. Kaj je naredila Slovenija za to, da bi Grčiji preprečili to umazano igranje z usodo nekega drugega naroda, države? Kdo pa so Grki, da smejo na nekih zgodovinskih mitih zahtevati zase pol Makedonije in njeno ime? Kje je zdaj Evropska unija, kje so vrednote, o katerih zadnje dni slišimo toliko opevanih besed, da me že pošteno prijemlje, saj veste kam... Kaj je ta Unija z istimi uradniki in politiki naredila v zadnjih dveh desetletjih, da bi Grkom odločno povedala in pokazala, kaj je solidarnost, pravičnost, moderna skrb za univerzalne človekove pravice? Saj so le te v Makedoniji enake kot v Nemčiji, Franciji ali v Veliki Britaniji, tudi v Grčiji, mar ne? Slovenija je majhna država, a če kriči, se jo vseeno sliši. Toda Slovenija je ob grškem izsiljevanju Makedonije že dvajset let tiho. Ignorantsko in pokvarjeno tiho.

Ne, tovariši, ni zajebala samo Grčija. Zajebala je predvsem Evropa, z njo pa ves samooklican razviti svet. Tudi Slovenija. Z Grki bi morali biti previdni. Vem, da danes vsi premalo beremo. Kvalitetne časopise. Ker je takšnih v Sloveniji zelo malo, je treba seči po tujih. Nemških, francoskih, angleških... Tistih kvalitetnih. Kjer ni politikantstva, pač pa veliko dejstev. Grki so se po drugi svetovni vojni izmaknili komunizmu, ob in po vojaškem udaru in diktaturi pa so bili za to nagrajeni. V južnem Sredozemlju so ščitili zahodne vrednote, obkroženi s samimi sovražniki. Svojimi in zahodnimi. Okrog njih so bile Turčija, Albanija, Jugoslavija, Bolgarija... Ideološki nasprotniki nekdanjega Zahoda. NATO, Evropska gospodarska skupnost, evro, ameriško zavezništvo, vse to so bila darila Grčiji. Darila, za katera se nikdar ni zahvalila. Še več, darila, ki jih ni znala prav uporabiti. Ko je Jugoslavija s Titovo smrtjo nehala prejemati darila, je propadla. In razpadla. Grčija propada, ne more pa razpasti. In skrajni čas je, da se strezni. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ima prav, ko pravi, da se Grki ves čas iz vsega norčujejo in da jih ima res poln kufer. Čeprav ob tem molči, da je predvsem Nemčija kriva za grški finančni, s tem pa tudi družbeni propad. Predolgo je hranila neozdravljivega bolnika, reševala evropske banke in svoj ekonomsko politični projekt nesmrtnosti evra, ki ob tem dobrodošlo napihuje nemško izvozno gospodarstvo.

V zgodovini propadajo in nastajajo nove države. Tudi takšne, ki se imajo za zibelko civilizacije. V zgodovini so mnogi mnogokrat zamenjali denar, njegovo ime in vrednost. Slovenci to dobro vemo. V stotih letih je v Sloveniji vsaj šestkrat veljalo drugo plačilno sredstvo. Zakaj bi torej verjeli, da je evro dokončen? Nateg je bil že to, da so nam to idejo poskusili in jo dve desetletji tudi uspešno vsiljevali. Ekonomist Mojmir Mrak je v enem izmed radijskih omizij enkrat pred leti rekel, da za Slovenijo ni alternative evru. Na splošno, gospod Mrak, je žalostno vsakršno stanje, kjer ni alternative. Od neodvisnega strokovnjaka bi človek pričakoval teze in debato o alternativah. Če se ne motim, sem pred dnevi, spet na radiu, zasledil Mrakov stavek, da grški odhod iz območja evra verjetno nima alternative. Mislim, da so vsakršne teze o dokončnosti zelo tvegane in nevarne. Nenazadnje je bil tudi samoupravni socializem nekaj dokončnega, vsaj tako so nas učili takratni profesorji.

Prav zaradi vsega napisanega, vseh izkušenj, ki jih je Slovenija imela v prejšnjem stoletju, ko je bila zelo izpostavljena političnim, ideološkim in ekonomskim spremembam, bi morali ostati Slovenci mnogo bolj previdni. Pri podpori in grajanju Grčije. Enako previdni bi morali ostati, ko gre za opevanje Nemčije, ki je s svojim ekonomskim napadom, siljenjem v pretirano varčevanje, hiranjem socialne države doma in v tujini, prekarnim in podcenjenim delom tudi pri sebi doma, predvsem pa z vsiljeno izgubo konkurenčnosti ostalih manj razvitih evrskih držav pahnila skoraj vso Evropo, predvsem pa njeno obrobje, v slabši ekonomski položaj, kot so ga te države uživale v času pred uvedbo evra. Nekoč se je pač vsak preživljal in reševal po svoje, na svoj način, s svojo denarno politiko, svojimi obrestmi, devalvacijami in ostalimi finančnimi ukrepi. In vsak je odgovarjal zase. Tako je prav, tako naj spet postane. Upam, da je zdaj vsem, tudi največjim kimavcem in tem, ki za evro ne najdejo alternativ jasno, da je Kohlovega in Mitterandovega koncepta politično združene in enotne Evrope, ki ji bo z evrom ukazovala, žugala in z njeno periferijo ekonomsko upravljala Nemčija, nepreklicno konec.

Prihaja viharno obdobje novega oblikovanja Evrope, ki ne bo več tako zelo nemška, kot je bila zadnjega četrt stoletja. Na nemško nevarnost je pred njeno združitvijo opozarjala britanska premierka Margaret Thatcher. Saj se še spomnite njenega vzklika, ko so se Nemci združili: "Dvakrat smo jih v tem stoletju premagali, zdaj so spet tukaj!" David Cameron, sedanji britanski premier ve, da so bili Slovenci v drugi svetovni vojni njihovi zavezniki. V Zagreb ni šel, tam takrat niso bili njegovi, pač pa nemški zavezniki. V Ljubljano je prišel iskat nove zaveznike za drugačno Evropo 21. stoletja. Če ne poznamo ali ne razumemo zgodovine, bo tudi prihodnost težko ustvarjati. V Sloveniji pa, ko opazujem politike, stranke in medije, ugotavljam, da se tega sploh ne zavedajo. Verjetno se bodo zganili, če sploh, ko bo (spet) prepozno. In zaradi tega je pač zelo bedasto in kratkovidno te dni ostajati solidaren s to in takšno Grčijo. Če pade takšna Grčija, bo namreč padla tudi takšna Nemčija. Oboje bo rešitev in olajšanje za vso ostalo Evropo.

Miran vozi

Vse, kar imajo veliki

BMW 228i cabrio

Foto: M.A.

Vse, kar imajo veliki - BMW 228i cabrio

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2015
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober