Miran komentira

Polomijada do formule 1

hitrikrog.si, 17.02.2012

Kakšne športne prireditve si lahko privošči Slovenija? Univerzijada je bila že ob kandidaturi obsojena na propad, saj je to medijsko mrtev dogodek, ki veliko stane in ničesar ne vrača. Šele tretja vlada, spet Janševa, je blaznost v zadnjem trenutku ustavila. Prvenstvo v košarki seveda bo, kajti to je odmevna evropska športna zabava. Tudi korist bo prinesla Sloveniji. A vse to je igranje v peskovniku, velikih in najbolj odmevnih svetovnih športnih spektaklov majhne države, tudi Slovenija, že dolgo ne morejo več pripraviti. To je rezervirano za velike, predvsem te, ki so razvijajo in so, kot celota, bogati. Edini velespektakel, ki ostaja tudi majhnim, je formula 1. Žal tega do zdaj nismo spoznali. 

Oddaja Pogledi Slovenije na TV Slovenija je razkrila prav vso bedo slovenskega ravnanja s športnimi prireditvami in razjasnila nekatere že dolgo časa znane reči, ki pa si jih nihče ne želi ai upa povedati na glas. Univerzijada ni nikakršen športni dogodek. To ni dogodek, ki bi leta 2012 ozrioma 2013, ko bo na sporedu, zanimal kogar koli, razen morda tistih, ki bi z njim prišli do poceni infrastrukture. Do te je moč priti tudi drugače. Tudi to je razkrila omenjena oddaja.

Nekdanji minister Lukšič je v oddaji pojasnil, da bi veljalo premisliti o tem, da država sama omeji svojo vlogo pri sodelovanju v projektih, ki za Slovenijo niso izvedljivi. Olimpijske, sredozemske in študentske igre sodijo v to kategorijo. To res drži. Olimpijskih iger si Slovenija, razen v sodelovanju s kakšno sosedo (za zdaj pa MOK tega ne dovoli), sama nikakor ne more privoščiti. Sredozemske igre so pa že skorajda primerljive s študentskimi, ki jih organizira organizacija, na katere čelu, tako v Sloveniji kot na svetu, sedijo ljudje, ki so kvečjemu primerni za univerzo tretjega življenskega obdobja.

Številke so krute. Danes na svetu medije, s tem pa posledično večje skupine ljudi, zanimajo le redki športi. Nogomet je kralj, za njim so letne olimpijske igre, potem pa se športi v svoji popularnosti že ločijo po državah in celinah. V Ameriki prednjači njihov nogomet, pa bejzbol, na Otoku in v nekdanjih kolonijah Velike Britanije kriket, v srednji Evropi smučanje v širšem smislu, v Sredozemlju košarka, v Skandinaviji in na vzhodu Evrope hokej, povsod v razvitem svetu, razen v ZDA, pa je bolj od vsega omenjenega popularna še formula 1.

Nogometno svetovno prvenstvo si na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija lahko privoščijo le Katarci, saj je zanj potrebnih deset milijard evrov. To je letni proračun Slovenije. Za organizacijo olimpijskih iger je ta številka še višja, torej dve ali tri leta slovenskega proračuna. Mnogo denarja se pri olimpijskih igrah in nogometnem prvenstvu vrne, a še vedno so vložki držav gostiteljic milijardni. Tudi to so razlogi, da takšna tekmovanja prirejajo že dolgo časa, še bolj pogosto pa jih bodo v prihodnje, v državah, ki si to zlahka privoščijo. London je morda edina izjema, a tudi tu gre za eno največjih, najbolj obiskanih in najbogatejših mest na svetu, sicer pa kraljujejo v teh izborih Brazilija, Rusija, Kitajska, Katar, Koreja, skratka kraji, kjer je gospodarska rast velika, trgi pa tako mogočni, da zlahka pogoltnejo kakšne športne igre.

Kaj ostane majhnim? Evropsko prvenstvo v košarki je za Slovenijo primeren dogodek, o tem ni dvoma. Slovenci imamo ta šport radi, v njem smo na svetovni ravni solidni, tekmovanje poteka v nekaj dvoranah, svetovna odmevnost pa je primerljiva vloženemu denarju. Takšno je bilo evropsko prvenstvo v rokometu, že manj široko zanimanje pa je za smučanje, skoke in vse, kar sodi k temu.

Ne govorim prvič, a redko me slišijo, da je največji in najbolj odmeven športni dogodek, ki si ga Slovenija lahko privošči vsekakor dirka formule 1. Zanj ne potrebujete veliko prostora. Moderno dirkališče je dovolj. Tako ali tako ga potrebujemo! Če in ko ga zgradimo, pa na njem zlahka pripravimo dirko formule 1. Pariz, London, tudi Abu Dabi ne potrebujejo dirke, ne potrebuje je niti Sao Paulo, še manj Singapur... A vendarle mislijo, da jo potrebujejo. Zakaj? Ker so že davno izračunali, da je to daleč najcenejša svetovna promocija, ki obstaja na svetu. Sedem let dirke pomeni vsaj 500 milijonov, pol milijarde, prav ste prebrali, televizijskih gledalcev v teh sedmih letih. Ob tem se po svetu vrti še na tisoče novic, prispevkov, člankov, reportaž... In to v odmevnih medijih velikih, pomembnih držav. Naenkrat se ne pojavljamo več v skupini nekdanjih vzhodnoevropskih držav, kar mimogrede sploh ne drži, pa se nihče, še najmanj pa politiki, ob to ne obregnejo, pač pa v družbi Barcelone, Singapurja, Abu Dabija, Melbourna, Milana, Monte Carla... Tega Sloveniji za mnogo več denarja ne more zagotovoti nobena, še tako prebrisana PR agencija. In vse to, če bi že imeli dirkališče, za dobrih stopedeset milijonov dolarjev. Odvisno od uspešnosti pogajanj z Berniejem Ecclestonom. Razdeljenih na sedem let, recimo.

Vsi prej omenjeni dogodki so enkratni, ostane infrastruktura, ki je ljudje skorajda ne uporabljajo, mnogokrat pa sploh ne, dirka formule 1 je vsakoletni dogodek, dirkališče pa je vsak dan, ko na njem ni snega, namenjeno mnogim uporabnikom. Morda je čas, da kdo začne razmišljati tudi o nečem, kar sicer ni poceni, a tudi Ljubljanska banka je iz leta v leto zelo drag projekt, dirka pa nam bo kot družbi, državi, posameznikom, prineslanajvečjo dodano vrednost, mnogo večjo od dokapitalizacij NLB. 

Res je, s tem neposredno ne bodo pridobili upokojenci in ljudje, ki imajo minimalne plače, a ti bodo bolje živeli, če bo Slovenija postala drugačno okolje. Dirka formule 1 seveda sama ne more doseči kaj takšnega, lahko pa je znak, signal, puščica v smeri, ki nas pelje v nek drug svet, v družbo z vsaj drugačnimi pristopi in razmišljanji.

No, nikakor pa ni nujno, da se odločimo za takšno pot, a s tem seveda pristajamo na to, da ostanemo na svetovnem obrobju s svojimi majhnimi prireditvami, ki so zgledno in primerno organizirane, se zapletamo v nerazumljive blaznosti, kot je univerzijada, nikdar pa se ne bomo približali centrom, ki poganjajo ta svet naprej.

 

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober