Miran komentira

Konec takšnega sveta?

hitrikrog.si, 21.12.2012

Konec sveta je napihnjena medijska bombica, ki mnoge zabava, nekatere veseli, saj so ob tem mastno zaslužili, morda pa je nekaj ljudi tudi zaskrbljenih nad tem, kako se na tem svetu obnašamo. Do narave, do ljudi, tudi do svojega okolja. Mejniki so vedno dobrodošli, saj se ob njih marsikaj prečisti, usahne, spremeni... Očitno prihaja mejnik za finančno požrešni bančni kapitalizem, saj se sedanji red nezaustavljivo seseda, mejnik prihaja za slovensko družbo, ki se je začela prečiščevati, le osamosvojitveni politiki in njihovi ideološki sinovi tega še niso dokončno spoznali, mejnik pa na nek način prihaja tudi v formulo 1. Najbolj vidno ga zaznamuje dokončno slovo Michaela Schumacherja.

Te dni stvari nekako čudno sovpadajo. Zdi se mi, da v Sloveniji še bolj, kot kje drugje. Konec sveta in podobna vraževerja so nekoč, ko sem bil še najstnik, sodila v časopisne rubrike pa še to, našli smo jih v humorističnih oddajah, satirah, skratka tam, kjer naj bi skrbeli za človeško zabavo in sprostitev. Zdaj pa so se takšne teme preselile v osrednje dnevnike, na resne strani časopisov, o tem se pogovarjajo znanstveniki in raziskovalci, ki ob takšnih zgodbah razmišljajo o spremembah na zemlji. Te so majhne in do konca sveta bo minilo še milijone let. Kljub temu pa tudi te majhne in počasne spremembe vplivajo na naša življenja. 

Slovenska politika bi želela, da se tudi v Sloveniji zgledujemo po rečeh na zemlji, da naj bodo torej spremembe majhne in počasne, in tudi konec takšne Slovenije bi najraje videli čez milijone let. Do tedaj pa naj ostanejo nespremenjene poti odločanja, koalicijska igračkanja, izrabljanje ustavnega sodišča za dnevnopolitične potrebe, privilegiji poslancev ter županov, njihovih prijateljev in poslovnega kroga, ki ustvarja novo slovensko družbo. Takšno, kjer bo peščica prišla do kapitala, ne vemo sicer še, če ga bo znala upravljati, a tudi v tem primeru ga bo pač prodala in živela od rent, množica pa bo brezpravno delala za mizerne plače v okolju, kjer nihče več ne bo videl napredka k boljši in privlačnejši družbi. Kdor bo le mogel, bo odšel drugam, ostali bodo najbolj šibki, slabotni, nesposobni in boječi... Ti, ki jih bo nova elita zlahka obvladala s kosom črnega kruha in skledo pasulja.

Prav zato trdim, da je v Sloveniji simbolični konec sveta precej bližje kot pa na svetu, saj so se Slovenci odločili, da imajo takšne poti dovolj. Želijo kreativno politiko, ki bo temeljila na ciljih, vrednotah, iskanju najboljših rešitev za vso družbo, ljudji v njej, ki bodo razumeli in spoštovali odgovornost, načela, moralo in zavest, družbo, kjer bodo najbolj odgovorni tisti, ki so najboljši, najbolj spretni, najbolj izobraženi in pripravljeni na največja tveganja. Za tak začetek Slovenija res potrebuje konec sveta. Bolje je, da ta pride danes, ne šele jutri. Vsak zamujen dan s to povzpetniško elito pomeni izgubljen dan. 

Tudi formula 1 doživlja spremembe. Tam ne bo konec sveta, prihaja pa nov čas. Najbolj ga zaznamuje dokončni odhod Michaela Schumacherja, ki je najbolj jasno in močno zaznamoval obdobje, ki ga poznamo tudi kot samostojna slovenska država. Slovenija je osamosvojitev praznovala 25. junija 1991, Michael Schumacher je prvič nastopil na dirki v formuli 1 le nekaj dni kasneje, 25. avgusta 1991 v Belgiji. Prav takrat, morda še nekaj dni prej, se je k Mercedesu preselil naš nekdanji kolega Norbert Haug, ki je te dni zapustil koncern iz Stuttgarta, vmes pa poskrbel za obilo zanimivega dogajanja. Najprej je Mercedes vstopil v formulo 1 s Sauberjem, nato se je povezal z McLarnom, kjer so z Miko Hakkinenom edini lahko onemogočali Schumacherjeve uspehe ob prelomu tisočletja, kasneje so kupili moštvo Brawn, kamor se je Schumacher vrnil za tri leta, a ostal brez vidnejših uspehov. Propadlo je moštvo HRT, ki je ostalo brez denarja in pokroviteljev, očitno se poslavlja tudi Kamui Kobajaši, saj mu ni uspelo najti dovolj pokroviteljev, da bi Japonec, ki je navduševal s svojimi vratolomnimi vožnjami, lahko dobil še kak sedež v formuli 1. Lewis Hamilton , ki ga je McLaren vzgojil, se seli k Mercedesu, tudi to pomeni novo dobo. Skoraj vsi v paddocku tarnajo, da je postal ta šport predrag, da bo potrebno spremeniti mišljenje, predvsem pa omogočiti dirkanje za mnogo manj denarja. Saj tega, da bi Bernie Ecclestone ostal brez kakšnega prizorišča oziroma, da bi si močno prizadeval za še eno dirko, pa zanjo nima kandidata, že dolgo nismo videli. Tudi v formuli 1 prihaja prelomen, pomemben, morda odločilen čas. Čeprav zanjo velja enako, ne bo je konec čez noč, saj je avtomobilsko dirkanje preživelo že hujša obdobja, tudi dve svetovni vojni. Potrebuje pa hitrejše prilagajanje na nov čas.

Morda je takšen datum, kot je letošnji 21. december, pomembno svarilo, da se stvari na tem svetu ves čas spreminjajo, in ko nekje zastanejo ali odidejo v napačno smer, jih je potrebno pač nekoliko hitreje premakniti. To velja za svet, Slovenijo, pa tudi za formulo 1.

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober