Kam sodi Slovenija?

Osteuropa* za začetnike

Na poti iz Strasbourga, 30.09.2014

Eden izmed resnejših problemov sodobne slovenske družbe je, da sploh ne ve, kam sodi. Mnogokrat se sprašujem, če je res mogoče, da se narod popolnoma ustavi, ko se po mučni osamosvojitvi vključi v nekaj mednarodnih organizacij, v Evropsko unijo in v NATO. Potem pa mine desetletje, nihče pa se o smislu obstoja teh organizacij, vključenosti Slovenije vanje in položaju svoje države na tem svetu, sploh ne sprašuje več. Slovenski politiki in javne osebe, tudi novinarji, so ob tej temi pogrnili na maturi. Ne gre drugače, vsaka skupnost mora biti vključena v širši prostor, mnogo pomembneje pa je, kakšen prostor je to. Slovenci so bili vedno del nekega večjega prostora, najprej srednjeevropskega imperija Habzburžanov, nato pravoslavno mogočne balkanske srbske kraljevine, kasneje socialistično neuvrščenega jugoslovanskega globalnega okvirja, zdaj pa je Slovenija del (pre)velike Evropske unije, kjer se je povsem utopila. Brez idej je ta država, njeni politiki so le komolčarski karieristi, ki jim je za svojega suverena kaj malo mar. In vsi politiki, za njimi pa gospodarstveniki, literati, ugledni državljani ter mediji ves čas kar sami kot papagaji ponavljajo, da je Slovenija nekje v vzhodni in srednji Evropi. Ker so pač to že nekje slišali.

Morda bi to celo držalo, če bi se osredotočili le na zemljepis. Zanka pa je v tem, da Vzhodna in srednja Evropa ni takšen, pač pa predvsem političen pojem. Na Zahodu si s tem pojmom predstavljajo odsotnost pravne države, uboštvo, nered, korupucijo, kriminal, prostitucijo, skratka vse, kar je na tem svetu slabega in odbojnega. Zaradi tega bi morali vsaj s kakšnim odlokom prepovedati, da nas tujci, še bolj pa sami sebe označujemo s tem pojmom. A dvajset let ni Slovenija ne njeni prebivalci na tem področju naredila nič. Po slovenskih krajih se na velikih plakatih še vedno pojavljajo le Balkanijade, pozivi na koncetre jugoslovanskih pop in folk turbo zvezd, polovica glasbenega programa, tudi na javnih radijih, je še vedno jugoslovanskega, kot bi bili še vedno del Balkana. Dogajanje v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu je ob ameriški pop sceni najbolj pogosto opisano v slovenskih medijih, na spletu in tudi na družabnih omrežjih. Slovenija ostaja, tudi ko gre za notranje pojmovanje svojega bitja globoko balkanska družba. Pop kultura pa je mnogokrat odraz širšega stanja v družbi.

Že od zgodnjega jutra je na prvem programu švicarskega javnega radija ves program posvečen Jürgnu Bockelmannu, pevcu zabavne glasbe in šansonjerju. Še niste slišali zanj? Morda res niste, verjetno pa ste slišali za Uda Jürgensa. To je Bockelmannov vzdevek, Jürgens pa je danes star 80 let. Zaslovel je s popevko Merci Cheri, ki ga je popeljala do zmage na popevki Evrovizije leta 1966 v Luksemburgu. Tam je nastopala tudi Jugoslavija. Natančno Slovenija. Berta Ambrož je zapela popevko Brez besed, tudi Jugoslavija je ob Luksemburgu, Belgiji in Monaku največ, pet točk, dala Avstriji in Udu Jürgensu za njegovo zmago. Kdo ve, če je jugoslovanska žirija takrat vedela, da je takrat 32 letni Avstrijec odrastel v Magdalensbergu oziroma Štalenski gori pri Celovcu na Koroškem. Ironija je, da je bila že umrla Berta Ambrož doma iz Tržiča, torej vsega nekaj kilometrov stran od rojstnega kraja Uda Jürgensa. Morda najbolj popularen pevec zabavne glasbe in šansonjer nemškega govornega področja je otrok dvojezičnega okolja v vasici Otmanje oziroma Ottmanach, kjer je bil njegov oče dvakrat tudi župan. Sicer izvira njegova družina iz Nemčije, njegov ded je bil uspešen bankir v Rusiji, njegovi strici so bili bogati in ugledni poslovneži na severu Nemčije, tudi mati je prihajala s severa Nemčije, po prvi svetovni vojni pa je družina ob selitvah narodov pribežala na Koroško in se tam ustalila. Jürgens se v dokumentarnem filmu o njem doživeto spominja molitev pred obedi, ki jih je oče izvajal v ruščini, kot pravi "v tem čudovitem melodičnem slovanskem jeziku." Zdaj Avstrijec Udo Jürgens, ki so mu častno podelili še švicarsko državljanstvo, živi v Zürichu, prodal je na stotine milijonov plošč, ob nemščini poje še angleško, francosko, italijansko, japonsko... Udo Jürgens je nekdo, ki bi ga v svojem kulturnem krogu morali zaznati in spoštovati tudi Slovenci. 

Ne spomnim se kakšnega koncerta Uda Jürgensa v Ljubljani. Vsaj v zadnjih dvajsetih letih ga ni bilo. Morda je bil bolj zaželen, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije. Ne spomnim se, da bi RTVSLO odkupila dokumentarni film, ki ga je na predvečer umetnikovega jubileja predvajala nemška javna televizija ARD, ne vidim, da bi slovenski mediji tej zgodbi namenili kakršno koli pozornost. A gre za svetovno znanega pevca, skladatelja in šansonjerja, ki je odrasel skoraj na Slovenskem. V enotnem slovenskem kulturnem prostoru, kot velikokrat slišim. Ni čudno, da je raziskava Reader's Digesta Trusted Brand, v katero je že nekaj let vključena tudi Slovenija, pokazala prav to, o čemer pišem. Ko so Švicarje vprašali, tudi oni so del raziskave, katerim ljudem iz katere države najmanj in nabolj zaupajo, so se na vrhu zaupanja znašli Švedi, Avstrijci, Nemci... Na vrhu tistih, ki jim najmanj zaupajo, pa so bili Iranci, Indijci, Grki, Turki in Slovenci. Morda boste rekli, jah, saj gre le za eno raziskavo, a to je le zatiskanje oči pred pomembno napako, ki jo je slovenska družba naredila po osamosvojitvi. Ostro, brezkompromisno in na najbolj odločen način bi veljalo presekati popkovino z jugoslovanstvom in Balkanom. Kajti s tem bi presekali s pojmom Osteuropa, ki pooseblja vse zgoraj našteto. To zgoraj našteto pa vzbuja zaupanje oziroma nezaupanje. Ob vsakem poskusu, da Slovenijo primerjajo z Jugoslavijo, Balkanom, Vzhodno Evropo ali čim podobnim, bi se morali zamisliti, vsaj protestirati in še drugače ukrepati. To, da se razvijaš ali dobro služiš na račun neke regije, še ne pomeni, da moraš biti njen del. Poglejte samo Avstrijce. Njihov poslovni model je že dolgo obrnjen k vzhodni Evropi in na Balkan. Njihovo glavno mesto leži bolj vzhodno od Slovenije, pa jih nihče nikdar ne imenuje Osteuropa

Še tam v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem naletel na politični zemljevid Evrope do leta 1991, ki je bil priložen reviji National Geograpic. Ob Jugoslaviji je bila sicer ikona s srpom in kladivom, ki je označevala socialistični družbeni red, barva države pa je bila siva. Takšna, kot je bila na tem zemljevidu barva Avstrije, Švice, Norveške... Ostale države so bile modre ali rdeče, zahodne ali vzhodne, NATO ali Varšavski pakt... Jugoslavija je bila torej nevtralna država. Slovenci bi morali razumeti to vlogo. Večkrat sem že pisal o svoji regiji. Ta je med Zürichom, Milanom, Benetkami, Istro, Kvarnerjem, Zagrebom, Dunajem, Münchnom in Salzburgom, ne pa med Kolpo in Grčijo oziroma med Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo, vmes pa še Bosno, Hercegovino, Makedonijo in morda Črno goro. Vsak, ki se odloči za javno službo, bi v Sloveniji moral razumeti to. Ali pa so moje vizije, pogledi in načela le utopija, morda pa si v resnici Slovenci želijo ostati na Balkanu in v Osteuropi. Bi poskusili z referendumom? In s preprostim vprašanjem: Dovolite, da se Slovence uvršča v Osteuropo

* vzhodna Evropa

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober