Slovenija - med Balkanom in Evropo

Slovensko ali pa nič! Potem pa nič...

Na poti v München, 15.06.2015

V švicarskih medijih sem zasledil, da je prišel v soboto Rade Šerbedžija nastopat v Zürich. V člankih govorijo o velikem umetniku iz nekdanje Jugoslavije. Nikjer ne omenijo Slovenije. Nek drug komentar govori o tem, kako Evropa ne sme pozabiti na Balkan, kako naj ga začne bolj resno vključevati v svoje institucionalno okolje. Tudi v tem članku ni besede o Sloveniji. Če prebiraš nemške in švicarske medije, bi mislil, da Slovenija res ni na Balkanu. A kaj, ko je realnost slovenskega političnega, medijskega in gospodarskega prostora povsem drugačna. Po Sloveniji se še vedno večinsko razširja balkanska pop in folk kultura, po mestnih ulicah drvijo mladeniči s svojimi skuterji, ki so brez dušilcev na izpušnih ceveh in brez čelad na voznikovih glavah, politiki se sestajajo največ s svojo balkansko družbo, gospodarstveniki ponosno prirejajo srečanja v regiji, ki sega vse do Albanije in Bolgarije, mediji pa se obnašajo, kot da je tu še vedno Jugoslavija. Kaj je ostalo od slovenskega odhoda iz Jugoslavije in z Balkana, od nostalgičnega spogledovanja s srednjo Evropo in Zahodom, od tega, da bi se spet znašli v moderniziranem prostoru nekdanje Avstroogrske? Bojim se, da ni ostalo skoraj nič.

Slovensko ali pa nič! Potem pa nič...

Pogled na regijo, ki jo smatram za slovensko. Saj smo tudi zaradi tega zapustili Jugoslavijo, ki se zdaj skozi zadnja vrata potihem vrača...

Bilo je v času osamosvojitvene napetosti zadnje dni junija 1991. Bilo je v kleti Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer je bilo tiskovno središče slovenske vlade, takrat sem namreč iz nemirne Slovenije kot dopisnik poročal za züriški Radio Z. Od zunanjega ministra Dimitrija Rupla sem želel kratek pogovor, a je zavrnil mojo željo, da bi se pogovarjal nemško. Razmišljal sem praktično, delal sem vendarle za radio v nemškem jezikovnem prostoru. Slovensko ali pa nič, je odrezavo odgovoril Rupel. Vem še, da se mi je to zdelo takrat ošabno in neprimerno, danes pa lahko njegovo držo bolje razumem. Več kot dvajset let je minilo od takrat, ko bi Dimitrij Rupel še mnogo bolj odločno zavrnil intervju v srbohrvaščini. Danes pa je Slovenija na nek način spet mnogo bolj na Balkanu, kot je bila pred omenjenimi dogodki poleti leta 1991. Od slovenskega hrepenenja po srednji in potihem celo zahodni Evropi ni ostalo skoraj nič.

Vsi po vrsti, celo politiki, pa gospodarstveniki, tudi novinarji in ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo in zabavo so se ujeli v zanko, ki so si jo nastavili sami. Slovenija in Slovenci so se s svojo odklonilno držo v prvi polovici devetdesetih želeli umakniti z Balkana. Smešno je bilo, kako dosledno so v medijih začeli upoštevati slovenski jezik, prevajanje vsakega stavka iz srbohrvaščine je postala navada, še več, zakonska obveza. Smešno, ko je pa še nekaj mesecev prej drugi program javne televizije oddajal velik del svojega programa brez pomislekov v srbohrvaščini. Zdelo se je prav, saj smo se vendarle odločili za novo, bolj evropsko in bolj zahodno pot. In kje je Slovenija zdaj, kje je njena regija, njeno interesno okolje?

Če pomislim malo globje, je ni nikjer. In to v slabem, ne v dobrem. Drvenje v Evropsko unijo in NATO kmalu po osamosvojitvi je izgledalo kot bežanje pred... Sploh ne vem, pred čim so Slovenci bežali? Pred napadi Rusije? Morda Srbije? Ali Hrvaške? Se je obetala invazija beguncev iz Iraka ali Afganistana? Vsepovsod okoli nas so bile samo načelne in pavšalne ocene o večji varnosti, boljši obrambni sposobnosti in podobne neumnosti... NATO je bil torej v veliki meri nateg. Ki so mu Slovenci nasedli. Brez premisleka, politiki od leve do desne pa so trobili v isti rog. Celo referendum o vstopu v NATO so izsilili istočasno z referendumom o Evropski uniji. Vedeli so, da samostojen referendum ne bi imel možnosti za njihov skupni uspeh. In zdaj je Slovenija članica zveze NATO, velike politične organizacije Zahoda, ki je nastala kot obrambna zveza pred Sovjetsko zvezo, morda tudi Kitajsko. Slovenci so nasedli zgodbi o kolektivni varnosti. Res je, NATO ščiti Baltske države pred Rusijo, ščiti morda tudi Ukrajino pred tem, da si jo Rusija povsem podredi, ščiti do neke mere Poljsko, tudi Češko in Slovaško. Slovenija pa nikdar ni bila del slovjetskega ali ruskega interesnega območja. Tudi ameriškega ne. Torej je NATO za Slovenijo odvečen, nepotreben, brez koristi... Popoln balast. Ki se ga bo zdaj težko otresti. Vsake toliko časa pa bi tudi članstvo v zvezi NATO veljalo preverjati z referendumom. Samostojnim, brez kakšnega okraska, ki bi povečal možnosti za uspeh tega referenduma. Mislim, da si slovenska politika kaj takšnega sploh ne upa. Še en cvek slovenskim strankam. Od leve do desne.

Evropska unija je bolj zapletena reč. Tu so interesi Slovencev verjetno večji, kot pri zvezi NATO. A takšna, kakršna je zdaj, je Evropska unija smešna, neučinkovita, predvsem pa nevarno nagnjena k osi Berlin - Pariz, ki se ji bo slej kot prej priključila še Varšava. London bo izstopil ali pa uveljavil druagčno Evropsko unijo. Že dolgo trdim, da je edina unija v Evropi, ki lahko dolgoročno obstane, le gospodarska in trgovska unija. Grški primer jasno kaže na to, da so šli Nemci predaleč. Največjo ceno bodo plačali sicer Grki, a tudi za Nemce bo boleče. Izstop Grčije iz območja evra, ki je zdaj najbolj verjeten, bo odprl Pandorino skrinjico in začel na novo postavljati evropske temelje skupnega bivanja. So Slovenci pripravljeni na nove izzive? Kje v tej novi Evropi želijo svoj prostor?

Evropa je polna regij. V politiki se deli na zahodno in vzhodno, srednja je nekako priključena slednji, v gospodarstvu poznamo kratice, ki pomenljivo govorijo o tem, kdo je kdo in kam paše. DACH je kratica za nemško govoreče okolje (D za Nemčijo, A za Avstrijo in CH za Švico), kjer imajo mogočne multinacionalke svojo regijo, SEE je kratica za del Vzhodne Evrope in Balkan (South Eastern Europe), kjer se pri istih multinacionalkah znajde ponavadi tudi Slovenija. Znane so zgodbe o tovarnah in polnilnicah hrane in čistil ter kozmetičnih produktov, ki so namenjeni regiji SEE in se močno razlikujejo od produktov, ki jih prodajajo, denimo v regiji DACH. Težko je v Sloveniji najti produkte, ki jih prodajajo v Avstriji in Italiji, pa čeprav je slovenski kupec tradicionalno naslonjen na ti dve tržišči. Produkti v poljščini, romunščini in srbščini ne sodijo na slovenske police. A so na njih v veliki večini. Zelo kmalu po osamosvojitvi so slovenski politiki pozabili na enega temeljnih elementov osamosvojitve. Zdi se mi, da je šel slogan nekako takole: Proč z Balkana. A Balkan je ostal globoko zasidran med Slovenci. Najprej pri lumparijah okrog izbrisanih, potem pri razumevanju transparentnosti upravljanja z javnimi dobrinami in denarjem, poštenega odnosa do države in družbe, tajkunski privatizaciji, nenazadnje pri razumevanju politične kulture... Ostalo je tudi druženje. Kdo so pevci in glasbene skupine, ki večinsko nastopajo po Sloveniji? Na desetine pop in folk pevcev in skupin z Balkana se ves čas potika po Sloveniji. Kdo so politiki, ki se večinsko družijo s slovenskimi? Največ političnih pobud prihaja iz okolja, ki smo mu nekoč rekli Jugoslavija, dodajmo še Albanijo in Bolgarijo... Gospodarske vezi so najbolj trdne še vedno z negotovim Balkanom, kjer ni jamstva za plačila, red in stabilno prihodnost gospodarskih naložb. Sprva se je zdelo, da bo slovensko gospodarstvo še naprej vlagalo na Balkan, zdaj kaže, da bodo z Balkana pokupili velik del slovenskega gospodarstva. Redki protestirajo, nihče v politiki se ne razburja, nihče izmed izpostavljenih stebrov družbe ne zahteva drugačne smeri! In kako balkansko profilirani so šele mediji...

Slovenska regija bi morala izgledati povsem drugače. Ko me kdo vpraša, kaj je moja regija, se ta razteza, recimo od Monaka, severne Italije, Švice, dela Francije, Avstrije, južne Nemčije do Madžarske in dela Hrvaške. To je regija, ki Slovencem zagotavlja drugačno vlogo na tem svetu. Nisem slišal za niti eno resno pobudo, ki bi krepila slovensko sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju s svojo pravo, mnogo bolj naravno regijo. To so države, ki zasedajo pomembna mesta v svetovni ureditvi. Italija, Francija in Nemčija so članice elitnega kluba G7, Švica in Avstrija sodita po vseh kazalnikih med najbolj uspešna in urejena okolja na svetu, Madžari in Hrvati pa so sosedje, ki nam lahko odpirajo vrata v še druge prostore in regije. Bojim se, da smo preveč strahopetni in vase zagledani, da bi zmogli ta preskok. Zanj je potrebno veliko poguma in odrekanja, iskanja novih vezi, poznanstev, naučiti se je treba še kaj več od le srbohrvaščine, predvsem pa se morajo spremeniti mediji. Če bodo mediji začeli to okolje spoznavati kot svoje, če bodo med Slovence začele prihajati bolj izčrpne in boljše informacije o življenju v tej regiji, potem bo kmalu vsaj tako popularna, kot je Severina, postala recimo v Sloveniji tudi prva dama srednjeevropskih šlagerjev Helene Fischer (ki mimogrede govori in poje v odlični ruščini), Borut Pahor pa bo na Brdu gostil švicarske in avstrijske ter italijanske in nemške politike ter se z njimi pogovarjal o utrjevanju neposredne demokracije v Sloveniji, iskanju večjega povezovanja podjetij v regiji DACH, kako slovenskim podjetjem izboljšati položaj na teh trgih, kako se povezovati pri iskanju rešitev za zapletene probleme Evrope in Balkana.

Skratka, ko gre za Balkan in jugovzhodno Evropo, bi morali Slovenci že davno zavzeti podoben položaj, kot ga ima Avstrija. Smo zraven, toda kot mentorji in zunanji opazovalci. Nikakor nismo del regije. Bojim se, da je velika prepreka za tako držo ostal jezik. Avstrijci se počutijo suvereno v germanskem jezikovnem okolju, zato so na Balkanu lahko le gostje. Slovenci se žal počutimo suvereno v balkanskem jezikovnem in kulturnem okolju, zato v regiji DACH ne upamo biti niti gostje. Še od tega, kar so pred četrt stoletja poosebljale besede Dimitrija Rupla, slovensko ali pa nič, je žal ostalo bolj ali manj nič.

 

 

10.06.2015

Stati inu obstati

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober