Redarji in politiki - slovenski šerifi

Red naj dela samo policija

Na poti v Creux du Van, 22.09.2015

Redar je v Sloveniji postala skorajda psovka. Ne brez razloga. Mestni redarji po vseh slovenskih mestih nadlegujejo ljudi, pišejo kazni, legitimirajo, obnašajo se tako, kot bi bili policija. Pa niso. Lokalna mestna ali vaška oblast jim je dala pooblastila, da počno to, česar v urejeni in pravni državi ne bi smeli. Za vsak poseg v človekovo osebnost in zasebnost je tu le policija. Vse ostale, ki bi počeli kaj takšnega, smo nekoč imenovali paradržava. Ali mafija. Tudi podzemlje. In ti redarji, ki so se razpasli po Sloveniji niso nič druega kot paradržava. Bo prava država, torej poslanci in politiki, poskrbela za to, da Slovenija postane tudi na tem področju urejena in pravna država. Kot je, recimo Švica. Kjer boste naleteli le na policista. In ne takšna, kot je Italija, kjer je že policij toliko vrst, da jih sploh ne boste znali našteti. Pa našim sosedom pri zagotavljanju reda in pravne države to ne pomaga prav veliko. Politiki naj končno postanejo vzor vsem ljudem tudi s svojim vedenjem. Parkirane limuzine pred in okrog parlamenta, iskanje nekakšnih izjem in dovoljenj pri parkiranju in malih privilegijih, ki za ostale ne veljajo, vse to kaže le na nizko kulturo slovenskih politikov, ki se jim še sanja ne, kaj pomeni biti vzor v družbi.

Red naj dela samo policija

Že prvi osamosvojitveni politiki, na fotografiji Janez Drnovšek, so postavili temelje ošabnega vedenja. S službenim mercedesom S 600 kar na pločnik pred vrata parlamenta. Vsi jih zdaj le posnemajo. Švicarski politik bi prišel peš ali vsaj parkiral na plačljivi ploščadi na drugi strani ceste. Parkirnino bi, jasno, plačal.

Že kakšno desetletje, morda tudi več, opazujem, kako se razgrajuje slovenska država. Vsi vemo, da vsaka skupnost, država, potrebuje svoj represivni aparat. Za mirne čase je to policija, za nemirne čase pa vojska. Policija se ukvarja z nami, civilnim prebivalstvom, vojaška policija pa z vojaki. Tako je v večini držav, tako je bilo načeloma tudi v Jugoslaviji, ki za mnoge, vem, vem, ni bila normalna država. No, ko pogledam danes okrog sebe, ko sem v Sloveniji, se mi zdi, da je bila nadvse normalna. Morda so te v Jugoslaviji res zaprli v vojašnico in ti sodili na vojaškem sodišču, če si izdajal vojaške skrivnosti, v vseh ostalih primerih pa si imel opravka le s policijo. Tajna policija je spet nekaj drugega. Ta se ni ukvarjala s tem, o čemer pišem.

In kako je danes v Ljubljani, Mariboru, Piranu, skoraj po vseh slovenskih mestih? Po mestu patruljirajo redarji. Hodijo peš, vozijo se s kolesi, videti jih je mogoče na skuterjih, pa štirikolesnikih, tudi v avtomobilih... Oblečeni so v različne uniforme, v Ljubljani so temno rdeči, na svojih avtomobilih imajo oranžne opozorilne luči, obnašajo pa se tako, kot bi bili policisti. Postali so pravi mali ulični šerifi. Toda Slovenija ni, vsaj upam si trditi, niti ne želi postati Amerika. To so pač neki mestni uslužbenci, ki so verjetno opravili kakšen kratek tečaj, morda niti tega ne, zdaj pa poosebljajo mestno oblast. Nadlegujejo kar vse ljudi po vrsti. Večino časa izstavljajo parkirne kazni. Hodijo ob belih in modro označenih parkiriščih po mestu ter odlagajo listke v plastičnih ovojnicah za brisalce avtomobilov. Stojijo na vogalih in ustavljajo pešče, jih legitimirajo, kaznujejo za napačen prehod ceste, sem ter tja uspejo ustaviti tudi kakšnega kolesarja. Ukvarjajo se z avtobusnimi šoferji, ki prevažajo japonske goste do hotela Slon, pa tja po novi Slovenski cesti v Ljubljani ne bi smeli več. Ustavljajo tudi avtomobiliste in jih kaznujejo... Pravzaprav je to, da lahko neki mestni uslužbenci ustavljajo in nadlegujejo ljudi, jih legitimirajo, kaznujejo in se obnašajo tako, kot bi bili represivni organ, nezaslišan škandal. Kaže pa, da to nikogar ne moti. Občine, mesta, krajevne skupnosti, vsi so si ustvarili svojo malo paradržavo. Svoj legalen mafijski fond za polnjenje svojih proračunov.

Kaj se je v tem primeru zgodilo s to eno, edino slovensko državo? Kje so že dolgo varuhi človekovih pravic, človekove svobode? Kje je ustavno sodišče? Ko sem bil še srednješolec, so nas učili, da za red v državi skrbi policija, z njeno pomočjo pa pravosodje. So postali redarji del pravosodja? Policija vsekakor ne morejo biti. Kje so poslanci v slovenskem parlamentu, da z zakonom enkrat za vedno razmejijo med tem, kdo in kaj je v represivni verigi policija in kdo smo vsi ostali. Civilne osebe lahko v urejeni in pravni državi, v to sem prepričan, nadleguje, legitimira in kaznuje le policija. In v nadaljevanju pravosodje. Tu je še DARS. Kako lahko uslužbenci DARSa, ki so bili nekoč morda pobiralci cestnine v zdaj opuščenih hišicah na avtocesti, kaznujejo ljudi? S kakšno utemeljitvijo? Pojdimo naprej. Carina. Tudi ta ima mobilne enote, tudi cariniki lahko krožijo po državi in ustavljajo ljudi. Ni še konec. Finančna uprava. Opazil sem, da so tudi tam dobili nova vozila. Spet za nadlegovanje ljudi, bi rekel. Celo modre luči imajo na strehah svojih novih kombijev. Da čim prej ulovijo prestopnike. Morda sem koga z uniformo in na streho avta nameščenimi modrimi ali oranžnimi lučmi pozabil. Slovenija je polna raznih uniformiranih šerifov. 

Smešno in ironično se mi je vedno zdelo, ko sem opazoval različne oblike represivnih uradnikov po Italiji. Polizia so običajni policaji, razdeljeni še v polizio locale pa polizio municipiale in polizio stradale, potem so tu carabinieri, to so že bolj resni policisti, drugačne barve je pri sosedih guarda di finanzia, finančna policija. V resnici Italija sodi med države z veliko korupcije, goljufanja, izmikanja zakonom... Več različnih organov, ki naj bi skrbelo za red v državi, ni jamstvo zanj. V Švici, na drugi strani, ne boste našli različnih pooblaščenih ljudi. Za red v prometu skrbi policija, za parkirne prekrške skrbi policija, za varnost domov skrbi policija, za nadzor vinjet skrbi policija, za legitimiranje civilnih oseb skrbi policija, za kriminal skrbi policija, za varnostni pregled na letališčih skrbi policija. Skratka, v eni najbolj urejenih držav na svetu, kjer redki kršijo pravila, je za vse to dovolj le ena policija. Skrajni čas bi bil, da postane tudi Slovenija spet država, kjer nas, ko smo krivi ali tudi ne, nadleguje izključno policija. Ja, tudi v Švici imajo mestne redarje in varnostne službe. Tu so za pomoč otrokom pri prehajanju ceste, za urejanje izmeničnega prometa ob gradbiščih, za pomoč pri pretočnosti prometa ob zastojih, pokvarjenih semaforjih, izpadih električnega toka na križiščih, pomagajo starejšim pri vstopanji in izstopanju s tramvajev, skrbijo za čim boljši pretok peščev in avtomobilistov ob velikih prireditvah, športnih tekmah in podobnem... Za to bi tudi v Sloveniji lahko zelo koristno uporabili vse te redarje in samooklicane šerife. Vsakršen poseg v človekovo osebnost in zasebnost pa prepustili, kot se spodobi za urejeno državo, izključno policiji. Ki mora svoje ljudi tudi ves čas primerno izobraževati in izgrajevati njihovo osebnost za posebno težke naloge v družbi. 

Še nekaj me zelo moti. Politiki, člani vlade, ministri, uslužbenci v javnih in državnih ustanovah morajo biti v javnem prostoru vzor vsem državljanom. Prevečkrat vidim parkirane limuzine na pločniku pred parlamentom, pa na pločnikih okrog parlamenta, tudi kak avto varnostnih služb sem ter tja stoji tam, seveda policijski avtomobili, tudi kakšni avtomobili z diplomatskimi registrskimi tablicami. Če vsi ti, ki natančno vedo, da takšno ravnanje ni primerno, ni dostojno in ni vzor vsem ostalim, izkoriščajo svoj navidezni položaj v družbi za takšno vedenje, kaj potem sploh pričakujejo od vseh ostalih ljudi? Verjetno jim je zanje itak malo mar. Politiki, ministri, premier, predsednik države, vsi njihovi sodelavci bi morali prvi med vsemi nami vedeti, da morajo v svoje službe prihajati na enak način, kot vsi ostali. Imajo več možnosti. Lahko se pripeljejo z mestnim prevozom. Lahko pridejo peš ali s kolesom, morda tudi z vespo. Ni težav pri parkiranju. To je hiter in udoben prevoz v mestu, lahko ga le priporočam. Pa še dobro bodo izgledali. Kot Audrey Hepburn in Gregory Peck v Rimskih počinicah, recimo... Lahko se pripeljejo tudi z avtomobili, v tem primeru imajo v bližini svojih služb parkirne hiše in javna parkirišča. Modra in bela. Z omejenim časom parkiranja. V garažnih hišah si lahko kupijo mesečno najemnino, za službena vozila naj jih kupijo njihovi delodajalci, parlament, vlada, kdor koli. Tudi gostje naj ravnajo tako. Če lahko predsednik države ali vlade parkirata v garažni hiši, kot vsi ostali, in gresta peš do službe, bodo morali tudi vsi, ki prihajajo k njim na obisk storiti enako. Diplomati, tuji politiki, ostali gostje... Kajti, vzor je najbolj pomemben, kajne dragi moji politiki? V Bernu večina ministrov prihaja v službo s kolesom, z vlakom ali peš. In s tem so vzor vsem ostalim ljudem v družbi. Še nekaj. Ko bi vsi ti izbranci ljudstva vsak dan iskali parkirišča okrog parlamenta, se jezili nad vsakodnevnim nadlegovanjem mestnih redarjev, bi takoj uredili vsaj dve stvari. Našli bi si primerno parkirno rešitev, pa tudi vso represijo bi hitro raje spet zaupali le policiji.

 

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober