66. sezona formule 1

Mercedes na prestolu, RTVSLO na prangerju

Na sprehodu po Zürichu, 30.11.2015

Spektakularno z mogočnim in dolgim ognjemetom se je v Abu Dabiju končala 66. sezona svetovnega prvenstva formule 1. Ne bo šla v zgodovino s tem, da je bila najbolj zanimiva. Preveč je bilo težav z motorji, pa z razliko v kvaliteti posameznih pogonskih agregatov, bilo je leto še ene popolne premoči Mercedesa in Lewisa Hamiltona, ki je s svojimi psiho igricami in agresivnostjo na asfaltu zasenčil Nica Rosberga. Bilo je leto treh tekmovanj v enem, tako velike so bile razlike med posameznimi ekipami, a zadnji dogodki dajejo upanje, da bo čez dve leti formula 1 spet to, kar je bila nekoč. Vračajo se slovita imena, Ferrariju, McLarnu, Mercedesu se bosta pridružila spet Renault in Aston Martin, tudi s pravili naj ne bi več eksperimentirali in se vrnili k bistvu. Močnim, agresivnim, velikim in glasnim dirkalnikom z manj elektronike in večjo vlogo dirkača. V Sloveniji je formula 1 medtem povsem potonila. V petih letih, ko je gostovala na RTVSLO ( medijska prihodnost formule 1 v Sloveniji še ni jasna), je javna televizija uspela skoraj izničiti vseh petnajst let trdega dela in vzpona formule 1 s pomočjo zasebne medijske hiše POP TV. Krivda je, priznam, tudi moja.

Mercedes na prestolu, RTVSLO na prangerju

V Abu Dabiju se dirka in sezona konča z velikim ognjemetom.

Bernie Ecclestone je imel prav, ko je pred nekaj leti namesto Sao Paula za finale sezone določil Abu Dabi. Meka zalivske nafte je bila dolgo zadržana, veseljačenje je prepuščala Dubaju. Zdaj je dirka v Jas Marini enkraten družaben dogodek. Dirkanje ni tako zelo pomembno. Mnogo več je vredna kulisa, ki jo dnevno-nočna dirka nosi po svetu. Abu Dabi je najprej zabava, šele potem dirkanje. Letos je bilo dirkanje v formuli 1 podobno lanskemu. Še slabše. Nico Rosberg je že kmalu izgubil dvoboj z Lewisom Hamiltonom. Mercedes je s svojima dirkačema upravljal bolje kot lani. Najprej so Hamiltonu blago pomagali do naslova prvaka, potem pa Rosbergu pri tem, da je osvojil mini tolažilno prvenstvo s tremi zmagami zapored in kar šestimi najboljšimi štartnimi položaji. Mercedes je še vedno razred zase, tako bo ostalo skoraj zagotovo še drugo leto. Za navijače ostaja upanje, da bo Rosberg spomladi nadaljeval jesenski niz. Le v tem primeru bo prihodnja jesen lahko zanimiva. Hamilton se ne bo predal. Ne bo upošteval navodil iz garaže, dirkal bo do zadnjega centimetra asfalta. Tudi v svojo škodo. Le to lahko reši prihodnjo sezono. Nekaj več pa si lahko navijači obetajo od leta 2017.

Takrat naj bi namreč začela veljati nova pravila. Dirkalniki naj bi izgledali zelo retro. Z velikimi in širokimi gumami, agresivno šasijo, velikimi krilci spredaj in zadaj... Da bo zaradi tega dirkačevo sledenje avtomobilu pred seboj težje in prehitevanj spet manj, o tem nihče ne dvomi. Pirelli naj bi poskrbel za štiri različice gum, s še mehkejšo različico ultrasoft naj bi omogočal več različnih taktik in dirkače prisilil k več postankom v boksih. A vse to je manj pomembno od motorjev. Tudi Mercedes je po nekaj uspešnih sezonah pripravljen popustiti. V Abu Dabiju je postalo jasno, da cenejšega alternativnega motorja, ki bi manjšim in revnejšim ekipam omogočal solidno preživetje in konkurenčno dirkanje, ne bo. Treba je najti rešitev za enotno motorno politiko v formuli 1, ki pa bo drugačna. Bernie Ecclestone še vedno želi 2,2 litrske biturbo motorje s šestimi valji in le zbiralnim sistemom energije KERS za nekaj več moči pri prehitevanjih. Velike avtomobilske tovarne se temu upirajo. Želijo bolj hibridne motorje z več možnostmi inovacij. To pa stane. Moštva nimajo denarja, da bi vsako leto za takšne motorje, ki, kot smo videli ne omogočajo tesnega dirkanja med ekipami, plačale med 25 in 30 milijoni dolarjev. Zdaj vsi iščejo rešitev, kjer bi motorji za kupce stali med 10 in 15 milijoni dolarjev na leto. Tudi predsednik FIA Jean Todt je očitno pripravljen popustiti in sprejeti rešitev, ki bo, če razmišljamo o razvoju in tehnologijah, korak nazaj. Do srede januarja imajo moštva čas, da predlagajo skupno rešitev, sicer jo bo sprejela FIA. Ameriška ekipa Haas bo naslednje leto obogatila štartno vrsto formule 1, tudi Manor bo, kot zdaj kaže, preživel, Ecclestone se je očitno v Abu Dabiju dogovoril z Renaultovimi odvetniki o subvenciji za propadlo ekipo Lotus, ki bo postala Renault. Tudi Force India bo prihodnje leto Aston Martin, vse majhni, a dobri obeti, da se bo formula 1 počasi začela pobirati iz krize, v katero je zašla zadnja leta. Tudi ali predvsem po zaslugi dragih hibridnih pogonskih sklopov, ki so zažrli v osrčje formule 1. Razlike med njimi so tolikšne, da na vsaki dirki gledamo tri dirke v eni. Kot bi skupaj tekmovali v formuli 1, v seriji GP2 in GP3. Formula 1 sta Mercedes in morda še Ferrari, zlata sredina z williamsom, red bullom, force indijo in torro rossom je GP2, medtem ko so bili Sauber, Manor, Lotus in McLaren tokrat le GP3. Nevzdržno in za formulo 1 na daljši rok uničujoče. To je spoznal nazadnje tudi Jean Todt. Za njegovo tehnološko igračkanje z novimi idejami za prihodnost v motošportu mu ostaja laboratorij, ki ga je imenoval formula E.

Svoje dno je formula 1 dosegla tudi v Sloveniji. Medijsko, namreč. Najlažje bi bilo krivdo zvaliti na televizijske prenose. Res je, bili so sramota. Krivičen bi bil, če bi krivdo za to pripisal komentatorjema, ki jima ni moč očitati tega, da se nista trudila. Nika Miheliča slovenska javnost pozna dovolj dolgo in dobro, torej pri njem ni bilo nobenih presenečenj. Inženir ima svoja zelo trdna stališča o dirkanju in dirkačih, od dogajanja v formuli 1 je zelo oddaljen in ne hodi na dirke. Ne pozna ljudi, ne pozna ozadij, nima ekskluzivnih in zakulisnih informacij. Če se prav spominjam, nikdar ni želel biti novinar, kar je zelo močno zaznamovalo njegovo delo že pred dvema, tremi desetletji. Zdaj, ko se je medijski čas zavrtel še mnogo hitreje naprej, je to še mnogo bolj opazno. Leon Andrejka pa je športni novinar. Formulo 1 je okusil in oplazil v nekaj sezonah, ko je bila RTVSLO pripravljena v medijski produkt formula 1 vložiti vsaj nekaj denarja. Ko sem še vodil ta projekt, sem želel, da postane komentator. Z menoj bi si nabiral izkušnje in spoznaval okolje, v katerem se bo moral morda nekoč znajti tudi sam. No, kot zmeraj, je za kaj takega zmanjkalo denarja in prave volje, da bi na televiziji oblikovali nove in dobre strokovne komentatorje. Če kak teden pred prvo dirko izveš, da bo to tvoja prva sezona na komentatorskem mestu, vedno seveda le v ljubljanskem studiu, če ob tebi sedi tako zahteven karakter, kot je Niko Mihelič, potem kaj več kot le preživetje od tega ne ravno naravnega dvojca javnost ne bi smela pričakovati.

Za zdaj kaže, da se formula 1 po petih letih poslavlja s programov RTVSLO. Ko je Bernie Ecclestone jeseni leta 2010 pravice za mnogo manj denarja, kot je nekoč plačeval POP TV, prodal spet RTVSLO (tu so bile pravice ves čas do leta 1995), je v ekskluzivnem intervjuju za oddajo Odmevi izrazil željo, naj tam ostanejo vsaj naslednjih 50 let. Že po petih letih je ta načrt klavrno propadel. Sodeloval sem pri pogajanjih za pravice in pripravi programa, ker je nekdanjega generalnega direktorja RTVSLO Antona Guzeja projekt zelo zanimal. Verjel je, da sodi na javno televizijo. Njegov naslednik Marko Filli je poskušal storiti vse, da bi se formule 1 znebil, še preden je bila na sporedu prva dirka. Tudi direktor televizije Janez Lombergar se zanj ni zavzemal, ni pa mu metal polen pod noge. Mile Jovanović, ki je bil takrat odgovorni urednik športa na TVS, v svoji programski shemi ni videl prostora za formulo 1, pričakoval je, da bo za ta projekt denar prihajal vedno iz nekih drugih, rezervnih ali razvojnih skladov... Zakaj govorim o tem? Ko je krmilo na TVS prevzela Ljerka Bizilj, je športu na svojih ekranih napovedala obrobno vlogo. Poudarki naj bodo na telesnokulturni in primarno vzgojni vlogi tega javnega medija, bi lahko razumeli njeno politiko, če le ta sploh vzdrži to besedo. Naj prevedem, športno uredništvo je obsojeno na životarjenje, ljubitelji športa pa na obrobne dogodke, ki bi jih gospa Biziljeva rada predvajala brez vsakršnih dodatnih stroškov. Kljub temu, da so popularni športi skorajda edino, kar TVS še prinaša res dobro gledanost. Torej je bila tudi formula 1, kot športni spektakel, ki bi, kljub zgoraj omenjenim težavam, ob solidnem programskem pristopu, še vedno lahko zabaval in navduševal mnogo gledalcev javne televizije, tak magnet. Nimam namena na dolgo in široko pripovedovati o mnogih programsko organizacijskih idejah, ki sem jih imel ob formuli 1. Naj omenim le nujno povezovanje vseh medijskih platform (televizija, radio, MMC...) v enoten programski koncept, ki bi lahko kasneje služil tudi pri drugih in velikih športnih dogodkih, jačanje novinarskih standardov in seveda ustvarjanje konkurence znotraj sistema, kjer bi za njihovo dobro delo nagrajevali boljše, prodornejše, bolj iznajdljive, pogumne, inovativne...

In za konec še k sebi. Jasno mi je, da moje delo vsem ni bilo všeč. Kljub temu me je letos nenavadno veliko ljudi pogosto (kolikor sem sploh v Sloveniji) spraševalo po tem, kaj se dogaja s formulo 1, zakaj ne delam več tega, kar je očitno te ljudi, ki so me ustavljali in spraševali, navduševalo in zabavalo. Vse mogoče mi je ob tem rojilo po glavi, z nekaj odmika pa lahko rečem, da nisem imel druge izbire. Več kot dvajset let sem preživel v televizijskem komentatorstvu, v novinarstvu že skoraj trideset. Ja, začel sem zelo mlad. Oboževal sem nemški in britanski medijski pristop. Resen, jasen, tudi zabaven, predvsem pa sem zelo mlad razumel, da je treba slediti visokim tehnološko-produkcijskim in vsebinskim standardom. Ti so bili v Sloveniji vedno slabi. S formulo 1 sem imel v Sloveniji na zasebni televiziji POP TV priložnost pokazati, kaj je mogoče tudi z omejenimi finančnimi sredstvi in številčno skromno kadrovsko zasedbo. Ostanek in nadaljnji razvoj tega pristopa še vedno lahko opazujete pri vse bolj popularnem in uspešnem projektu MotoGP na Kanalu A. Naivno sem verjel, da bo za kaj takega po dvajsetih letih kapitalizma in konkurence v Sloveniji prostor tudi na RTVSLO. Kmalu je postalo jasno, da je moč narediti dober in odmeven program tudi na javni televiziji s povsem drugimi sodelavci. Še več, podobne pristope bi lahko začeli razširjati tudi med ostale športne vsebine, kar nam je z nekaj smučarskimi projekti tudi (delno) uspelo. A smer je bila preveč nevarna. Zamajala bi preveč lobijev, ustaljenih praks, povzročala preveč zavisti in v zgodovino ter med kavarniške debate potisnila način dela, ki se je v tej zatohli ustanovi uveljavil v zadnjih desetletjih.

Razočaran spoznavam, da sistem raje žrtvuje nekoga za to, da bo vse ostalo tako, kot je, namesto da bi ga izkoristil za to, da nikdar več nič ne bo tako, kot je bilo. Če povzamem besede Milana Kučana s prireditve ob osamosvojitvi Slovenije junija leta 1991 pred parlamentom v Ljubljani, potem se na RTVSLO ta večer še ni zgodil. Zgrozim se, ko pomislim, da so pogoji dela, odprtost za nove ideje, iskanje novih rešitev in poti, motiviranje prodornih in drugače mislečih v tej propadajoči medijski hiši mnogo slabši, kot so bili pred četrt stoletja. Če imaš ideje, vizije, načrte in bi želel slediti (težko jih je ujeti, vsaj slediti...) programsko izvedbeni podobi BBC, ARD, SRF ali ORF, na RTVSLO že dolgo nimaš kaj iskati. Žalostno in boleče. Tudi zame.

 

 

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober