Brexit in Slovenija - še 3.del

Bo Efta spet postala resna alternativa EU?

Na poti iz pisarne, 28.06.2016

Zgrešeno je prepičanje, da v Evropi od druge svetovne vojne dalje raste le ideja Evropske unije, ki se je začela z Rimsko pogodbo pred več kot pol stoletja. Evropa je imela sprva konkurenčne modele gospodarskega povezovanja, veliko težo pa so imele tudi članice združenja Efta, katerega pomembna članica je bila prav Velika Britanija. Politično združevanje v Evropi in širitev Evropske unije proti vzhodu je zasenčila ostale modele. Efta, tu pa imamo še EGP (Evropski gospodarski prostor, ki je danes Efta minus Švica), je izgubila svoj pomen, a novo razmerje, ki nastaja v Evropi, lahko resno zamaje sedanje temelje in spremeni silnice ter težišče. Brexit torej ni le utrjevanje osi Berlin - Pariz, kot mnogi evronavdušenci menijo, pač pa je morda tudi pomemben premik na osi London - Zürich, ki bo lahko dobila še kakšne satelite in postala vse bolj pomembna protiutež Evropski uniji. Lahko ji rečemo tudi nova Efta. Kaj pa Slovenija? Kam se bo nagnila?

Bo Efta spet postala resna alternativa EU?

Efta leta 1967. Bilo je torej nekoč v Evropi. Morda bo kmalu spet. V podobni, a še mnogo večji zasedbi. Nova Efta.

Mednarodni mediji so v ponedeljek komajda zasledili vest o sestanku v Bernu. Sešli so se ministri držav članic združenja Efta. Se še spominjate te besede. Efta. Slovencem zveni precej komično, težje razumljivo kot EU ali EGS. Kaj je torej Efta? Združenje evropskih držav svobodne trgovine. Ustanovljeno je bilo leta 1960 v Stockholmu. Le nekaj let po Evropski gospodarski skupnosti, ki jo je v Rimu ustanovilo šest držav. EGS so bile Italija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Belgija. Efta je bila torej sprva konkurenčno združenje tem državam. Efta pa so bile najprej Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica in Portugalska, kasneje so se ji priključile še Finska, Islandija in Lihtenštajn. Po pravici povedano, to je bila bolj nobel družba od EGS. Pomenljivo je tudi, da sta bila do izstopa Velike Britanije leta 1973 generalna sekretarja združenja vedno Britanca. Zanimivo, da Jugoslavija ni bila nikoli članica nobene prostotrgovinske skupnosti, saj je imela zaščiteno tržišče, uspela pa je pridobiti poseben pridruženi status k Efti. Ko so najprej v Evropsko unijo vstopile Velika Britanija (1973), Portugalska (1985), nato pa leta 1995 še Avstrija, Finska in Švedska, je Efta izgubila svoj pomen. Ravnotežje je bilo porušeno, zmagala je Maastrichtska ideja politične Evrope. Kamor so glavni plejerji zvabili tudi vso Vzhodno Evropo. Pa Malto, Ciper in iz Jugoslavije Slovenijo. Kasneje tudi Hrvaško.

V Bernu so ta ponedeljek ministri preostalih članic Efte razpravljali, kakopak, o brexitu. Efta trenutno nima velike veljave v Evropi. Švica, Lihtenštajn, Islandija in Norveška so premajne in premalo pomembne za kaj takega. Razpravljali so o tem, ali naj Veliko Britanijo po izstopu iz Evropske unije znova povabijo v združenje Efta. Pravzaprav je Efta točno to, kar si Britanci želijo od Evrope. Prostotrgovinski sporazum. To želijo od Evrope tudi Švicarji. Zato so v Efti in ne v EU. Kaj pa ostali? Če pozorno pogledamo, kdo je že bil v Efti, ugotovimo, da so zdaj mnoge države, ki so tam že bile, zelo naklonjene izstopu iz politične Unije. Danska, Finska, Avstrija, so le nekatere med njimi... Dodati moramo še kopico držav z vzhoda Evrope, ki so v bolj dejavnem času združenja Efta živele v svojem svetu. Za železno zaveso. Vsaj Slovaška in Madžarska, morda tudi Češka so resne kandidatke za ohlapnejša združenja, kot je Efta. Od držav, ki so tvorile nekoč trdo jedro EGS, lahko v ta klub pospremimo vsaj še Nizozemsko. Kaj pa Francija? Če se Francija iztrga Evropski uniji...

Zakaj pišem vse to? Ker obupujem nad vsemi, ki ves čas govorijo o Evropi brez alternativ. Ali o federalni Evropi. Politično močni Evropski uniji. Če to govorijo Nemci, je eno, če pa to govorijo slovenski politiki, potem je to povsem nekaj drugega. Pravzaprav so alternative nujne. Evropa rabi konkurenco. In konkurenčnost. Za Evropo bi bilo zelo dobro, če bi v njej zaživeli konkurenčni modeli. Ob EU in Efti morda še kakšen. Evropa je več kot petdeset držav. Združujejo naj se v skladu svojim interesi in željami. Nekatere bolj trdno, druge spet bolj ohlapno, tretje naj, če želijo, ostanejo same in se dogovarjajo z ostalimi. Kaj je v tem tako zgrešenega? Samo tako bomo lahko v Evropi zagotovili pluralnost vseh interesov in trajni mir ter spoštovanje in razvoj.

Efta lahko postane, če se ji pridruži Velika Britanija, v prihodnje spet pomembna skupnost za del evropskih držav. In tudi kadar tega ne želim, na koncu vedno pristanem pri Sloveniji. Sprašujem se namreč, če bi bila Slovenija samostojna in demokratična država, kam bi se leta 1960 obrnila? Bi se raje poskušala priključiti EGS ali bi jo bolj gnalo v združenje Efta? Bi ostala izven vseh združenj, kot je bila Jugoslavija? Glede na to, da bi bila takšna Slovenija verjetno država storitev in majhnega gospodarstva, turizma in tranzita, predvidevam, da bi ji bolj ustrezalo članstvo v skupini držav, kjer so bile Švica, Avstrija, skandinavske države, Islandija... Dvomim, da bi se že takrat želeli meriti z velikankami, kot so Francija, Italija in Nemčija. Dvomim, da bi imeli tako bebaste politike, ki bi res verjeli v enakopravnost s temi državami, kot naj bi zdaj to veljalo v EU. Beneluks je že takrat v EGS stopal kot skupnost, ne kot posamezne države, tega ne smemo pozabiti.

Razmišljam in ugotavljam, da nič ni za vedno. Zakaj ima Efta spet priložnost, da postane atraktivna za veliko evropskih držav? Mnogi ljudje v Evropi so se naveličali birokracije in odtujene evropske politične elite v klubu, ki je postal sam sebi namen. Če se Evropska unija ne bo demokratizirala, tudi na način, da bo evropskim narodom in državam omogočala svobodno dihanje, vstopanje in izstopanje iz kluba po njihovi volji, potem jo bo razneslo. Raje prej, kot kasneje. To podpišem. Alternative pa so vedno tu. Dovolj je že, da malce pobrskamo po zgodovini. In kako se bodo v tem primeru, ko bosta v Evropi spet nastala vsaj dva konkurenčna modela prostovljnega združevanja odločali Slovenci? Do osamosvojitve se jim nikdar ni bilo treba. To so za njih vedno naredili drugi. Ampak ker tokrat ne bo tako, ker bodo pred odločitvami sami, bi veljalo o tem začeti razmišljati že zdaj. Preden nas vse skupaj še enkrat preseneti zgodovina. Ali pa napačne napovedi finančnih trgov oziroma medijskih raziskovalnih inštitutov.

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober