Putin in slovenska vloga v Evropi

Čeprav ste na Zahodu, ste ruski bratje

Na dirkališču Hockenheim, 30.07.2016

Vladimir Putin v Evropo ne prihaja pogosto. Bruseljska uprava Evropske unije ga ne mara. Proti Rusiji je Zahod uvedel sankcije. Tudi Slovenija. To vsekakor ni v slovenskem interesu. A treba je spoštovati pravila kluba, v katerega si vstopil. Zveza Nato nikakor ni v slovenskem interesu. Vsaj ne v interesu Slovencev. Pri politikih sem nekoliko bolj skeptičen. Zadnji čas je za resno debato o slovenski vlogi v zvezi Nato. Evropska unija prav tako ne more biti izključni interes Slovenije. Bi se lahko vprašali takole? Je lahko Evropska unija vitalni slovenski interes tudi takrat, ko obnašanje večine te Unije ogroža ostale slovenske interese? Menim, da je odgovor ne. In ker je tako, bi verjetno morali prevetriti svoj pogled na mednarodne odnose, ki se ves čas spreminjajo, predvsem pa slovensko vlogo v njih. Drža, ki je nekoliko bolj zadržana in odmaknjena, lahko razumete tudi bolj nevtralna do Bruslja, Washingtona in Nata, bi Sloveniji vsekakor koristila. Če ne prej, bi to lahko razumeli po Putinovem obisku ruske kapelice pod Vršičem.

Čeprav ste na Zahodu, ste ruski bratje

Ruskega predsednika Vladimirja Putina še nikdar nisem videl zelo od blizu. Še najbližje sem mu prišel v Sočiju, ob dirki formule 1 za veliko nagrado Rusije. Bernie Ecclestone je prebrisan in svoje, še posebej posebne goste ponavadi pripelje blizu televizijskih kamer in novinarjev, kjer mu čudežno zazvoni telefon in jih tako naključno za nekaj minut prepusti medijem. No, pri Vladimirju Putinu mu to ni uspelo. Ruski predsednik je na dirko prišel šele med njo, po podelitvi pokalov pa je takoj zapustil dirkališče. Sprehodu po paddocku in med garažami ter pred štartom se je odpovedal. S tem se je odpovedal tudi morda zanj nepredvidljivim, večinoma zahodnim novinarjem.

Spremljam medijske zapise ob Putinovem tretjem obisku v Sloveniji. Največ pozornosti je namenjeno gospodarskemu sodelovanju. Večina mojih kolegov se sprašuje, koliko bo njegov obisk pripomogel k bolj poglobljenemu sodelovanju med podjetniki in večji blagovni menjavi. Govorijo torej o dolarjih. To je pomembna tema, brez dvoma. Ni pa najpomembnejša. Putinov obisk je še bolj kot to, priložnost za razmislek o slovenski zunanji politiki. O tem, kakšna družba bi bila rada Slovenija. Borut Pahor je naredil nekaj pogumnih korakov in ne morem se znebiti vtisa, da je z nekaj potezami prevzel pobudo pri krojenju zunanje politike. Gre res za njegovo spoznanje, da v slovenski zunanji politiki nekaj močno šepa? Ali gre še enkrat le za njegov napuh, ko želi z obiskom ruskega predsednika v Sloveniji dvigovati le svoj osebnostni rejting? Bega me njegovo zavzemanje za federalno Evropo, močno Evropsko unijo in ob tem goreče zavzemanje za poglobljeno slovensko prijateljstvo z Rusijo.

Oboje, še posebej, če si majhna Slovenija, ne gre. Evropska unija je, z izjemo nekaj manjših članic, obenem tudi Nato. In Nato je ruski sovražnik. Če si članica zveze Nato, ne moreš sedeti na obeh stolih. Nikdar ne moreš imeti vsega. Lahko pa imaš to, kar bolj potrebuješ. So to dobri odnosi z Rusijo ali je to Nato? Kaj je za Slovenijo pomembnejše? Najbrž to ni Nato. Ne, vsekakor to ni Nato. Dejan Steinbuch je v oddaji ob Putinovem obisku na RTVSLO spomnil, da je Gallupov inštitut naredil svetovno raziskavo odnosa prebivalcev posameznih držav do Združenih držav Amerike. Slovenci so bili med desetimi Ameriki namanj naklonjenimi narodi. Kaj to slovenskim politikom res ne pove dovolj?

Slovenija je bila v vseh velikih vojnah do zdaj del večjih ozemelj, držav in imperijev. V vojne so Slovence vedno potegnili drugi. Enkrat Avstrijci, drugič Nemci in Italijani, tretjič spet Srbi... Zdaj ni več nobene potrebe, da bi Slovence še kdo kdaj poskušal potegniti v kakšno veliko (ali manjšo) vojno. Samo še arbitraža okrog Piranskega zaliva in nekaj drugih mejnih točk s Hrvaško mora priti do konca in Slovenija bo imela svoje trajne in mednarodno priznane meje. Če ne prej, bo takrat nastopil čas za povsem samostojno slovensko politiko. Če tega Slovenci niso bili sposobni v prvega četst stoletja od svoje samostojnosti, bi lahko zdaj počasi začeli razmišljati o tej novi, kot ji Pahor tako rad reče, tretji poti.

Vprašajmo Slovence, kakšne povezave svoje družbe si želijo? So res zadovoljni z Evropsko unijo, kakršna je zdaj? Verjamejo, da je Slovenija v zvezi Nato bolj varna? Ali menijo, da bi bila bolj varna, če ne bi bila v njej? Želijo Slovenci članstvo v vseh teh organizacijah ali bi bili raje izven njih? Vladimir Putin je v svojem govoru ob Ruski kapelici pod Vršičem poudaril pomen pravilnega razumevanja zgodovine, ki je ne bi smeli prikrajati. Tudi, ko je govoril o pomenu slovensko ruskega prijateljstva, utemeljenega na žrtvah prve, še bolj pa druge svetovne vojne, ga je prekinil spontan aplavz občinstva še pred prevodom. In še njegov zadnji stavek pod Vršičem. Poziv k združeni Evropi, katere del je tudi Rusija. Smo ga razumeli?

Slovenija je majhen košček zemlje. Težko je izolirana, ker je na prepihu kultur in prometnih poti. Lahko pa postane končno dejansko samostojna. Žalostno je, ker na proslavo na Vršič ni bilo ljudi, ki predstavljajo tretjino slovenskega volilnega telesa. To je, če nič drugega, vsaj nedostojno. Za to, da bodo Slovenci, še bolj pa v njihovem imenu politiki, našli pravo pot svoje prihodnosti, bo potrebnega veliko več medsebojnega spoštovanja in enotnosti. Slovenci smo ruski bratje, je bilo slišati na Vršiču, a Slovenci smo tudi alpsko sredozemski narod, ki je obrnjen na Zahod, po mnenju Vesne Godine priznava za pravo le neposredno demokracijo in se ne rad vmešava v velike svetovne konflikte. Slovenci smo torej, če odmislimo blagovno bogastvo, res precej podobni Švicarjem, očitno bolj, kot to izgleda na prvi pogled.

V ponedeljek, 1. avgusta bodo Švicarji praznovali svoj Nationalfeiertag, tega dne naj bi se namreč na jasi Rütli leta 1291 združili prvi trije švicarski kantoni. Točno sedemsto let pred slovensko samostojnostjo. Pregovor pravi, da lahko v partnerstvu uspešno zaživiš šele potem, ko si se naučil živeti sam. Slovenija se seveda še ni naučila živeti sama. Če bo Putinov tretji obisk v poldrugem desetletju pripomogel k temu, da bo Slovenija končno stopila na svojo pot, potem obisku ne zamerimo niti tega, da je bil, kot pravijo pred Brusljem in Washingtonom zardevajoči in preplašeni slovenski politiki, pietetne narave.

 

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober