Zakaj ena Tarča ne bo prinesla pomladi?

Naročnina je za program, ne za varčevanje

Na poti v Ljubljano, 23.11.2016

Slovenski pregovor pravi, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Mislim, da je podobno z odlično oddajo Tarča, ki je razkrila goljufije in odtekanje milijonov evrov iz slovenskega zdravstvenega sistema. Ustvarjalce oddaje moram pohvaliti, čeprav so to storili že mnogi pred menoj. Dodajam le, da je posebna pohvala morda odveč, saj naj bi javna televizija, ki svoje preživetje ustvarja z javno naročnino, v svojih petdesetih letih obstoja ustvarila takšne poklicno obrtne standarde, da bi takšne oddaje morale predstavljati ogrodje njenega programa. Vemo, da ni tako. Vemo, da je iz dneva v dan slabše. Vemo tudi, da je tako iz dveh razlogov. Ker je tam nered, ostanki socializma, ko gre za kadrovanje in zahtevo po učinkovitem delu, uravnilovka, ko gre za plačevanje teh intelektualnih storitev, najhujše pa je stalno varčevanje. Prebivalci RTV prispevek plačujejo za to, da bodo gledali čim boljši program, ne za to, da bodo tam ves čas varčevali. In roko na srce, dobrih 100 milijonov evrov, kolikor jih zbere RTV Slovenija vsako leto, ni tako zelo malo denarja, da bi morali ves čas varčevati. A je tudi res, da na RTVSLO dva tisoč zaposlenih res nima kaj početi. Četrtina bi jih bila povsem dovolj. In še največ toliko honorarnih sodelavcev. 

Naročnina je za program, ne za varčevanje

Ko se Ljerka Bizilj pogleda v ogledalo ali se najde v objektivu kamere, lahko opazi, da je ozadje prazno. Samo z varčevanjem, ki ga izvaja vsepovsod, ne bo napredka. In tudi takšne odlične Tarče, kot je bila v četrtek, bodo vse bolj redke.

Medijsko hišo RTVSLO v zadnjem času pogosto kritiziram. Mislim, da upravičeno. Ja, prejšnji teden pa so naredili zelo dobro oddajo. Tarča je bila taka, kot bi morale biti načeloma vse oddaje na televiziji. Javni televiziji. Torej, brez zadržkov pohvala vsem, ki so pri nastajanju oddaje sodelovali. Morda me je zmotila le pretirana hvala nečesa, kar bi moralo veljati na javni televiziji kot standard. Takšne oddaje bi morale biti samoumevne. Ker v medijih in tudi na televiziji delam že skoraj trideset let, poznam pripravo takšne oddaje. Takoj smo naleteli na težavo. Televizija Slovenija žal ne more pripravljati takšnih oddaj vsak teden. Mnogi se sprašujete, kako je mogoče, da enkrat naredijo tak zmazek, kot je bila oddaja o splavu z Angelco Likovič v glavni vlogi, naslednjič pa se v slogu raziskovanja revije Spiegel ali televizije BBC odlično lotijo slovenskega zdravstvenega lobija in ga do nagega razkrinkrajo? Prva oddaja je dokaz, da je ta hiša povsem neurejena, brez vizije, programa in profesionalnih vrednot, druga pa potrjuje tezo, da je na RTV veliko sposobnih in delavnih ljudi. Bojim se, da bo še naprej na sporedu veliko povprečnih ali podpovrečnih oddaj, sem ter tja pa bo kakšna zasijala v vsej svoji medijsko raziskovalni veličini. Za to, da bi bilo drugače, je potrebnih nekaj korenitih posegov v delovanje javne ustanove RTVSLO.

Najprej je potrebno ustvariti pravo korporativno strukturo podjetja. Najboljši morajo postati najbolj zaželjeni. Z vsemi svojimi težavami, ki jih nosijo s seboj. Izstopajoči posamezniki morajo dobiti dovolj besede in svobode za uresničevanje svojih idej. Še bolj pomembno, dobiti morajo tudi ustrezne pogoje za svoje delo. Torej dovolj denarja. Ostanimo le pri eni oddaji. Pri Tarči. Če bi želeli vsak četrtek gledati takšno Tarčo, kot smo jo prejšnji četrtek, bi potrebovali močnega urednika oddaje. Osebnost. Ta bi si sam poiskal svoja dva ali tri urednike. Tudi odlične, prodorne, nepopustljive... In v ekipi bi moralo, spet z izbiro teh urednikov, delati še vsaj deset odličnih novinarjev, takšnih, ki jih lahko čez dve uri pošlješ na drug konec sveta in bodo od tam prinesli uporaben in ekskluziven material. In takšne, ki bodo dneve in tedne brskali po skritih kotičkih in pisarnah po Sloveniji ter se podili za lumparijami. Ob njih bi potrebovali še vsaj deset raziskovalcev, ki bi iz redakcije nudili podporo ekipam na terenu. Aja, pa še dva močna voditelja bi spet moral zaposliti urednik. Nič več kot dva. Zakaj toliko ljudi? Ker takšne oddaje ne nastanejo v treh ali petih dneh. Ekipa mora oddajo pripravljati več tednov, včasih tudi več mesecev, a ker je oddaja na sporedu vsak teden, mora imeti torej izmensko ekipo. Vsaj tri izmene. Ekipa mora biti enotna, homogena, v njej morajo veljati jasna razmerja. Od vrha navzdol. Urednik si izbira svojo ekipo. Na RTV pa je redko tako. Iz bazena zaposlenih se ljudje selijo od oddaje k oddaji. Nekateri so dobri, drugi ne, nekateri so delavni, drugi so leni, nekateri imajo ideje, drugi so brez njih, nekateri se trudijo in so konstruktivni, drugi so mencači in za povrh še denuncianti oziroma izdajalci, saj se raje ukvarjajo s tračem in opravljanjem, kot pa da bi trdo in pridno delali. V takšnih umetno ustvarjenih ekipah je težko delati. Predvsem pa je še težje dosegati vrhunske rezultate.

Če predpostavim, da bi našli vse te ljudi (zagotovo jih na RTVSLO v tem trenutku ni), lahko bi morda sestavili manjše ogrodje in nadaljevali z mlajšimi novimi sodelavci, ki bi jih izobraževali in pripravljali na vsak teden težje in bolj odgovorne naloge, saj je najboljši kader ta, ki ga izdelaš za svoje potrebe sam. RTV je na to že davno pozabil. Aja, denar seveda. Trije odlični uredniki zagotovo stanejo vsaj 15 tisoč evrov mesečno. Novinarje in raziskovalce lahko razdelimo v dve kategoriji; bolj in manj izkušeno, bolje in slabše plačano. Recimo pol pol. Pet dobrih novinarjev in pet prodornih raziskovalcev bo stalo na mesec še 35 tisoč evrov. Pet začetnikov pa še dodatnih 25 tisoč. Voditelja še 10 tisoč mesečno. Stroški za potovanja in raziskovanje, na mesec vsekakor še 10 tisoč. In še na nekaj ne smemo pozabiti. Ko sem v osemdesetih spoznal dopisnika revije Time za Vzhodno Evropo, mi je povedal, da ima na leto na voljo 30 tisoč dolarjev za podkupnine pri zbiranju informacij. Torej, dodajmo še pet tisoč evrov takšnega, za dobro raziskovalno novinarstvo, nujnega proračuna. Ste sešteli? Zaokrožimo na 100 tisoč evrov mesečno. Tekočih stroškov. Vsako leto ali vsaj vsaki dve je potrebno v dobro in moderno scenografijo in grafične izdelke vložiti še kakšnih 100 tisoč evrov. Skoraj milijon in pol evrov na leto.  Samo za eno oddajo. Ura in pol vsak četrtek med septembrom in junijem. 

In zdaj nazaj k vodstvu RTVSLO. Direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj se je rada pohvalila, da ves tretji program naredi z manj kot milijonom evrov. Ne pričakujte torej, da bo podprla resne projekte, kot bi bila vsak četrtek takšna Tarča, kot je bila na sporedu prejšnji četrtek. Večina programa bi morala nastajati na način, kot sem ga opisal zgoraj. Z najboljšimi ljudmi, ki naj bodo tudi najbolje plačani. In imajo najboljše pogoje za svoje, verjemite mi, če ga opravljaš odgovorno in učinkovito, ne prav lahko delo. No, brez skrbi, nič od naštetega se ne bo zgodilo. In to me pri vsem skupaj najbolj žalosti. Zaradi povprečnežev na vrhu piramide bo ostalo le pri posameznih biserih in presežni kvaliteti le od časa do časa, vse skupaj pa bo še naprej tonilo v brezno podpovprečnosti. Dokler se res ne bo zdramila in poenotila večina slovenske politike in vse skupaj samo še ukinila. Verjamem, da bodo takrat predvsem ti, ki zdaj ne naredijo dovolj, da bi se stvari spremenile, najbolj glasni in najvišje na okopih branjenja novinarske svobode in neodvisnosti. Iz življenja pa vemo, da sta svoboda in neodvisnost vedno tudi zelo dragi vrednoti. Če v javno televizijo Slovenci ne bodo vlagali, kadrovsko in finančno, potem se ji, kljub odličnim prebliskom, kot je bila četrtkova Tarča, obeta temna prihodnost.

Miran vozi

Spodaj športnik, zgoraj SUV

BMW X4 M40i

Foto: Bor Dobrin

Spodaj športnik, zgoraj SUV - BMW X4 M40i

> Arhiv Miran vozi

Facebook

 

Že objavljeno

2017
    Junij
    April
    Januar
2016
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2015
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2014
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Maj
    April
    Marec
    Januar
2013
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2012
    December
    November
    Oktober
    September
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2011
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2010
    December
    November
    Oktober
    September
    Avgust
    Julij
    Junij
    Maj
    April
    Marec
    Februar
    Januar
2009
    December
    November
    Oktober